Evropska komisija je objavila širitveno strategijo, ki se nanaša na države zahodnega Balkana. Med njimi sta zdaj najbrž najbližje članstvu v Evropski uniji Črna gora in Srbija, s katerima že potekajo pristopna pogajanja. Z Albanijo se bodo pristopna pogajanja v bližnji prihodnosti šele začela, za kar bo potrebno soglasje vseh 28 članic in zavezanost k reformi pravosodja, pri čemer je treba zlasti izboljšati izbiro sodnikov in tožilcev. Še nekaj časa pa bodo morali na pristopna pogajanja počakati Makedonija, Kosovo ter Bosna in Hercegovina.
Srbski premier Vučić vesel pozitivne ocene
Komisija je dala pozitivno oceno o Srbiji, ki naj bi letos naredila velik korak proti članstvu v EU. Pohvalila jo je glede gospodarskih reform, zmanjšanja proračunskega primanjkljaja, reform državne uprave, ki pa jo je treba še depolitizirati, in sodelovanja v regiji, zlasti s Hrvaško. Še vedno pa je v Srbiji problem korupcija. Komisija od Srbije tudi zahteva okrepitev prizadevanj za normalizacijo odnosov s Kosovom.
Srbski premier Aleksandar Vučić je izjavil, da je poročilo komisije o napredku Srbije »zelo pomembno, ker kaže, da v skoraj vseh zadevah napredujemo«. Sicer se ne strinja z vsemi ocenami, a dodal je, da je to nekaj normalnega. Posebno je bil vesel priznanja Srbiji za njeno vlogo pri reševanju migrantske krize in za gospodarski napredek. »Srbija je na evropski poti, želimo biti del evropske družbe in za to si bomo prizadevali, ker želimo, da naše gospodarstvo napreduje,« je še dejal.
Pri Makedoniji pogajanja odvisna od reforme pravosodja
Kosovo, kjer je šele začel veljati pridružitveni sporazum, je komisija kritizirala predvsem zaradi oviranja dela parlamenta v Prištini. Od makedonske vlade pa je zahtevala, da dobro pripravi decembrske volitve, tako da bodo verodostojne. Podobno kot pri Albaniji je tudi pri Makedoniji začetek pristopnih pogajanj odvisen od reforme pravosodja. Sicer je Makedonija kandidatka za članstvo že od leta 2005, a vse od takrat predvsem zaradi grškega nasprotovanja zaman čaka na začetek pogajanj. Od Bosne in Hercegovine, ki jo čaka še dolga pot, pa komisija med drugim zahteva reforme na področju javne uprave, ki je še zelo daleč od evropskih meril.
Slovenska evroposlanka Tanja Fajon je na seji odbora evropskega parlamenta za zunanje zadeve, ki je obravnaval poročilo komisije, pozvala države zahodnega Balkana k »boju proti globoko zakoreninjeni korupciji in organiziranemu kriminalu« ter h gospodarskim in socialnim reformam. »Potrebujemo svež zagon na obeh straneh. Nadaljevanje širitve je ključno tako za države zahodnega Balkana kot za EU. Brez močne zaveze širitvi tvegamo tudi morebitno destabilizacijo, ki bo vplivala na celotno Evropo.«
»Po odločitvi za brexit je izjemnega pomena za EU, da posveča veliko pozornosti državam, ki želijo postati članice EU,« pa je izjavila Sandra Kalniette, latvijska evroposlanka in v skupini konservativnih evroposlancev govornica za zunanje zadeve.
