Državni proračun naj prevzame del obveznosti zdravstvene blagajne, da bo v njej ostalo več denarja za zdravljenje bolnikov. To zahtevo je včeraj vladi postavila skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Če bi z njo uspeli, bi proračun prevzel vsaj za okoli 30 milijonov evrov obveznosti pri financiranju zdravniških specializacij, sekundariatov, pripravništev in raziskovanja v zdravstvu. Del teh obveznosti so zdravstveni blagajni pripojile prejšnje vladne ekipe, Cerarjeva vlada pa bi morala po oceni članov skupščine to vsaj delno popraviti. Denar, ki bi na račun tega ukrepa ostal v blagajni, bi izrecno namenili za skrajšanje čakalnih dob.
Krediti za operacije
»Ljudje jemljejo kredite za operacije,« je na posledice dolgega čakanja opozoril pobudnik zahteve po večji vlogi državnega proračuna Ladislav Rožič. Boji se, da zaradi čakalnih dob bolniki tudi po nepotrebnem umirajo. Danes za zdravstvo slovenski državni proračun prispeva manj kot v preostalih članicah OECD, je opozoril Rožič, ki prihaja iz vrst sindikatov. Po njegovem člani skupščine ZZZS zato ne bi smeli vreči puške v koruzo, češ da se spremembe v prihodnjem letu ne da več uveljaviti. Svoje argumente bi lahko predstavili tudi poslanskim skupinam, je predlagal: »Poslance so izvolili ljudje, ki so na čakalnih listah.«
Da ljudje na čakalnih seznamih niso krivi za sedanje stanje, je ugotavljal tudi predsednik skupščine ZZZS in predstavnik delodajalcev Jože Smole. Martin Toth iz vrst upokojencev pa je spomnil, da bo treba čakalne dobe skrajšati tudi s spremembami zastarelega financiranja in organizacije zdravstva.
O zamujenem vlaku in vprašanju volje
Po oceni Staneta Venclja s finančnega ministrstva je predlog o večji vlogi proračuna sicer na mestu, a ga v prihodnjem letu še ne bo mogoče uresničiti. »Ta vlak je zamujen.« Če bi sistemske spremembe v zdravstvu sprejeli v začetku leta, bi lahko to uredili ob rebalansu državnega proračuna za prihodnje leto, je dodal.
Glede na roke, ki si jih je zastavila vlada, in da sprejemanje ključne zakonodaje odlagajo v drugo polovico 2017, bi se to zgodilo še kasneje. Nekateri člani skupščine ZZZS so sicer ugotavljali, da bi lahko ob pravi volji za večjo vlogo državnega proračuna v vladi poskrbeli tudi bistveno hitreje. Ob aktualni stavki zdravnikov bo zagotovo mogoče čez noč poiskati rešitev za njihove zahteve, je pripomnila predstavnica upokojencev Frančiška Četkovič.
Ob pomislekih članov, da v prihodnje ne bi smeli zgolj tiho slediti obstoječemu stanju, je skupščina ZZZS prestavila tudi odločanje o financiranju zdravstva v prihodnjem letu. Če bi ostalo pri sedanjem načrtu, bi bilo za krajšanje čakalnih dob namenjenih le slabih 11 milijonov evrov. Pri glasovanju o njem se je včeraj precej zapletalo, del članov skupščine pa je sejo predčasno zapustil. Z nesklepčnostjo so pridobili še nekaj časa, o zdravstvu v 2017 pa bodo odločali decembra.
