Sinoči se je s filmom 11 minut, tragikomično sestavljanko raznovrstnih človeških usod, ki se dogaja v sodobni Varšavi, v Cankarjevem domu uradno začel 27. ljubljanski mednarodni filmski festival ali na kratko Liffe. Zadnji celovečerec 78-letnega poljskega cineasta Jerzyja Skolimowskega, kateremu je na letošnjem festivalu namenjena tudi posebna retrospektivna sekcija Posvečeno (tu bo na ogled še sedem njegovih filmov, med njimi vsi štirje, ki jih je posnel na Poljskem, preden je zaradi težav s cenzuro zapustil domovino), je tako uvedel prireditev, na kateri se bo do prihodnje nedelje odvrtelo več kot sto celovečernih filmov, v tekmovalnem programu Evropa na kratko pa bo v treh sklopih na ogled še 19 kratkometražnih filmov.
Po preverjeni formuli
Festival, na katerem pričakujejo podobno število obiskovalcev kot v prejšnjih letih, bo sicer sledil ustaljeni zasnovi: programski direktor festivala Simon Popek je množico filmov razvrstil v devet bolj ali manj utečenih programskih sekcij, ki jih določajo različni tematski ali žanrski poudarki, na svoj račun pa bodo s sekcijo Kinobalon, ki ponuja šest filmov za otroke in mlade, prišli tudi mlajši gledalci. Tudi prizorišča ostajajo enaka, poleg dveh dvoran Cankarjevega doma bo Liffe zasedel še Kino Komuna, Kinodvor, dvorano Slovenske kinoteke in Kino Šiška, geografsko pa se je še malce razširil, kajti s posameznimi projekcijami ne bo gostoval le v mariborskem Koloseju, temveč tudi v Celju in Novem mestu.
V tekmovalni sekciji Perspektive, v katero so umeščeni zgodnji filmi mladih (in tudi manj mladih) režiserjev, se bo zvrstilo deset filmov. Med »debitanti« so se med drugimi znašli znamenita srbska igralka Mirjana Karanović s svojim režijskim prvencem Dobra žena, bolgarska družbenokritična drama Slava v režiji Kristine Grozeve in Petra Valčanova, brazilski režiser Kleber Mendonca Filho z dramo Aquarius ter celovečerni prvenec hrvaške režiserke Hane Jušić Ne glej mi v krožnik; krajši pogovor s to svojevrstno avtorico, ki je bila leta 2013 na Liffu že nagrajena za najboljši kratki film, objavljamo na kulturni strani.
Smetana letne produkcije
Nadvse obsežna je sekcija Predpremiere, v kateri bo prikazanih več kot dvajset filmov, ki imajo že predvideno distribucijo po slovenskih kinematografih. To so pretežno festivalske uspešnice (kot je Ameriška ljubica režiserke Andree Arnold) ali pa filmi širše uveljavljenih avtorjev, kot so britanski družbenokritični režiser Ken Loach (s celovečercem Jaz, Daniel Blake, ki je letos v Cannesu prejel zlato palmo), kultni ameriški cineast Jim Jarmusch (film Paterson nekateri razglašajo za najboljši ameriški filmski izdelek leta sploh), potem perfekcionistični Terrence Malick (z dokumentarcem o nastanku vesolja Potovanje časa), eden vodilnih ameriških režiserjev svoje generacije Jeff Nichols z dramo Loving, ki ji mnogi napovedujejo resen naskok na oskarje, iranski ljubljenec filmske kritike Asghar Farhadi (s filmom Trgovski potnik) ali nizozemski veteran Paul Verhoeven, ki je s filmom Ona (z Isabelle Hupert v glavni vlogi) vzbudil nadvse silovite odzive. Poslastica bo vsekakor film Toni Erdmann nemške režiserke Maren Ade, pripoved o iskanju stika med očetom in hčerko, ki je navdušila kritiko na letošnjem canskem festivalu.
Še več znanih režiserskih imen bo sledilo v sekciji Kralji in kraljice, ki jo med drugim sestavljajo filmi uglednih avtorjev, kot so Brillante Mendoza, Terence Davies in Chan Wook Park, sklop Fokus je namenjen sodobnemu romunskemu filmu in bo ponudil peterico aktualnih izdelkov tamkajšnje produkcije, festivalska retrospektiva z naslovom Film gre v kino pa se bo ozrla v zgodovino s filmi, ki se tako ali drugače navezujejo na kulturo kina, od klasike Kino paradiž Giuseppeja Tornatoreja do Zadnje kino predstave Petra Bogdanovicha. Do včerajšnjega začetka festivala so v predprodaji prodali že približno 29.500 vstopnic, vendar vsaj za zdaj nobeden izmed filmov ni razprodan, so nam še sporočili iz Cankarjevega doma.
