S filmom 11 minut, igrivo sestavljanko človeških usod v režiji 78-letnega poljskega cineasta Jerzyja Skolimowskega, se bo čez natanko tri tedne začel 27. ljubljanski mednarodni filmski festival ali na kratko Liffe. Na njem se bo od 9. do 20. novembra odvrtelo več kot sto celovečernih filmov, ki so razvrščeni v deset bolj ali manj utečenih programskih sekcij, v tekmovalnem programu Evropa na kratko pa bo v treh sklopih na ogled še 19 kratkometražnih filmov. Festival bo sicer sledil ustaljeni (in uspešni) zasnovi, tudi prizorišča ostajajo enaka, poleg dveh dvoran Cankarjevega doma še Kino Komuna, Kinodvor, dvorana Slovenske kinoteke in Kino Šiška, novost pa je njegovo »geografsko« širjenje, saj s posameznimi projekcijami ne bo gostoval le v mariborskem Koloseju, temveč tudi v Celju (Mestni kino Metropol) in Novem mestu (Anton Podbevšek teater).
Deseterica za vodomca
V osrednjo tekmovalno sekcijo Perspektive, v kateri se zgodnji filmi mladih (in manj mladih) režiserjev potegujejo za nagrado vodomec, je programski direktor festivala Simon Popek uvrstil deset filmov. Med »debitanti« so se tako med drugimi znašli srbska igralska diva Mirjana Karanović s svojim režijskim prvencem Dobra žena, brazilski režiser Kleber Mendonca Filho z dramo Aquarius, bolgarska družbenokritična drama Slava v režiji Kristine Grozeve in Petra Valčanova ter celovečerni prvenec hrvaške režiserke Hane Jušić Ne glej mi v krožnik (avtorica, ki rada tematizira prebujajočo se najstniško spolnost, je bila leta 2013 na Liffu nagrajena za najboljši kratki film).
Nadvse obsežna je sekcija Predpremiere, v kateri bo prikazanih več kot dvajset filmov, ki imajo že predvideno tudi distribucijo po slovenskih kinematografih. Večinoma gre za festivalske uspešnice – sem denimo spada Ameriška ljubica režiserke Andree Arnold – ali filme uveljavljenih avtorjev, kot so na primer Ken Loach (z zadnjim celovečercem Jaz, Daniel Blake), Jim Jarmusch (film Paterson nekateri že razglašajo za »ameriški film leta«), Terrence Malick (Potovanje časa je dokumentarec o nastanku vesolja in življenja), Asghar Farhadi (Trgovski potnik), Paul Verhoeven (kontroverzni film Ona z Isabelle Hupert) ali Werner Herzog, ki se v novem dokumentarcu Glej in se čudi: sanjarjenje o povezanem svetu loteva tematike svetovnega spleta in vpliva tehnoloških sprememb. Kot posebno poslastico Popek napoveduje film Toni Erdmann nemške režiserke Maren Ade, pripoved o iskanju stika med očetom in hčerko, ki je navdušila kritiko na letošnjem canskem festivalu.
Romunski film, drugič
Še več znanih režiserskih imen sledi v sekciji Kralji in kraljice, ki jo med drugim sestavljajo filmi avtorjev, kot so Brillante Mendoza (Ma' Rosa), Alex de la Iglesia (z obešenjaško komedijo Moja divja noč), Terence Davies (Pesem somraka) ali Chan-wook Park (s kostumskim filmom Služkinja, priredbo romana Sarah Waters). V tej sekciji bo prikazan tudi omenjeni film 11 minut, ki bo odprl festival, sicer pa je režiserju Jerzyju Skolimowskemu namenjen tudi letošnji retrospektivni poklon Posvečeno, v katerem bodo zavrteli še sedem njegovih filmov, med njimi vse štiri, ki jih je posnel na Poljskem, preden je zaradi težav s cenzuro zapustil domovino. Sklop Fokus je tokrat (znova) namenjen sodobnemu romunskemu filmu (peterico filmov podpisujejo Cristian Mungiu, Cristi Puiu, Radu Jude...), festivalska retrospektiva pa nosi naslov Film gre v kino in jo sestavljajo filmi, katerih junaki so tako ali drugače povezani s kinom – od klasike Kino paradiž Giuseppeja Tornatoreja do Bogdanovicheve Zadnje kino predstave.
Še podrobnejši vpogled v aktualno filmsko produkcijo bo odprl sklop Panorama svetovnega filma, kjer bo prikazanih skoraj dvajset filmov globalno malce manj razvpitih, toda na festivalih uspešnih avtorjev, med temi pa velja omeniti vsaj brazilsko dramo Nisem tvoj sin režiserke Anne Muylaert in japonsko erotično komedijo Vlažna punca v vetru, v kateri režiser Akihiko Shiota parafrazira nekdaj sila priljubljeni mehkopornografski žanr pinku eiga. Za tiste, ki jim vse to še ne bo dovolj, kot zadnje pribežališče ostaja sklop Ekstravaganca, namenjen drznejšim filmskim stvaritvam, kot so na primer Ljubezenska čarovnica avtorice Anne Biller, grozljivka Srhljivo, ki jo podpisuje japonski mojster žanra Kijoši Kurosava, ali kanibalska komedija Surovo v režiji Julie Ducournau. Na svoj račun bo s sekcijo Kinobalon, ki obsega šest filmov za otroke in mlade, prišla tudi mlajša generacija.
