Ni mi v navadi, da komentiram pisma drugih piscev, saj jih tudi sama pišem in z voljnostjo Dnevnikove uredniške politike so tudi objavljena. A tokrat moram – če ne ravno komentirati – vsaj izpovedati naslednje: vsebini pisma Dragana Petrovića iz Ljubljane v celoti pritrjujem.
Voda denimo, ki je imamo Kraševci danes na pretek in ki se nam zdi tako sama po sebi umevna, se brez prestanka pretaka po kraških vodovodih tudi zavoljo nekdanje JLA – tako njenih oficirjev (k tem štejem tudi takratne »podoficirje«) kakor tudi takratnih vojakov. Mnogo od njih pred 25 leti ni odšlo med zadnjimi JLA-jevci, marveč so tu, med nami, z nami. »So naši,« bi rekel P. B.
Res so bili tudi v JLA posamezni tako oficirji kakor tudi vojaki, ki so dobra dela takratne JLA včasih nekoliko izkrivljali (le kdo je brez greha?), a po tem ne moremo in ne smemo vleči vzporednic in soditi celote, saj so to le posamezni primeri, kakor je tudi sicer v življenju nasploh in povsem normalno in tako tudi ni dolgočasno. (Prav rada berem o »pobalinstvih Zorana Predina« v času njegove JLA, a tudi o tem z nasmeškom.)
Ida Čuden Rebula, Sežana