Po zadnjem predlogu novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki ga je ministrstvo za izobraževanje v medresorsko usklajevanje poslalo to sredo, naj bi država 100-odstotno pokrila le stroške za izvedbo obveznega dela programa. Stroške za izvajanje razširjenega programa naj bi še naprej pokrivali 85-odstotno. To z drugimi besedami pomeni, da bodo zasebne osnovne šole z javnimi izenačene le pri pokrivanju stroškov za pouk obveznih in izbirnih predmetov ter za ure oddelčne skupnosti. Za neobvezno podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni pouk, dopolnilni pouk, interesne dejavnosti in pouk neobveznih izbirnih predmetov pa bodo dobivale toliko sredstev kot sedaj – 85 odstotkov.
Šolnina po novem le za del programa
Starši otrok na zasebnih osnovnih šolah s to rešitvijo prav gotovo ne bodo zadovoljni. V razširjenem delu programa osnovnih šol, ki sicer formalno ni obvezen, a je sestavni del osnovnošolskega programa, je namreč zaposlena kar petina do tretjina učiteljev. Poleg tega določbe zakona, po katerih zasebni osnovni šoli ne pripadajo proračunska sredstva za naložbe, investicijsko vzdrževanje in opremo, ostajajo nespremenjene, novo pa je določilo, da zasebne šole za izvedbo 100-odstotno pokritega dela programa staršem ne bodo smele zaračunavati šolnin. Kaj natanko je »šolnina«, v zakonu ne piše.
Novela določa tudi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zasebne šole, da se lahko financirajo iz javnih sredstev. V zasebni šoli, ki je vpisana v razvid izvajalcev, morajo veljati enaki vpisni pogoji kot za šole, ki izvajajo javno veljavni program, zaposlenih pa morajo imeti vsaj 80 odstotkov učiteljev oziroma vzgojiteljev. Glasbena šola mora denimo izvajati pouk vsaj treh orkestrskih inštrumentov in imeti vpisanih vsaj 35 učencev.
Med določili novele, ki bodo vnemala vroče koalicijske razprave, je zagotovo prvi člen novele. Po tem členu lahko zasebne šole in druge organizacije (že potrjene) javno veljavne programe izvajajo le, če prej pridobijo soglasje ministra; minister bo določil tudi čas, v katerem lahko zasebne šole izvajajo svoj program. Ker pa v zakon niso zapisali meril za podeljevanje tega soglasja – ta naj bi določila vlada –, se nekateri bojijo, da se bodo lahko prihodnji ministri »presvobodno« odločali, katere zasebne šole bodo izvajale obstoječe javno veljavne programe. Ustreznost mreže izvajalcev javno veljavnih programov naj bi sicer po tej noveli preverjali vsakih pet let.
Novi programi kot obogatitev ponudbe
Precej nejasna so tudi merila za podeljevanje javne veljavnosti novim izobraževalnim programom, recimo programom šol, ki delujejo po posebnih pedagoških načelih, (šol montessori, waldorfskih šol…). V noveli piše le, da bodo morali pristojni strokovni sveti (tako kot doslej) preveriti, ali so ti novi programi v skladu s cilji slovenskega vzgojno-izobraževalnega sistema in ali zagotavljajo enakovreden izobrazbeni standard, po novem pa še, ali se programsko razlikujejo od javno veljavnega programa, s tem bogatijo ponudbo in staršem omogočajo večjo izbiro. Strokovni sveti bodo lahko po novem tudi preklicali pridobljeno javno veljavnost programa, če se bo pri evalvaciji programa ugotovilo, da na šoli sprejetih obveznosti ne izpolnjujejo. Evalvacija bo po novem obvezna za prvo generacijo otrok, ki se bo izobraževala v zasebnih šolah ali vrtcih. Po predlagani noveli bo za delovanje obstoječih petih zasebnih osnovnih šol potrebnih dodatnih 300.000 evrov na leto.
Na ministrstvu zagotavljajo, da s popravljenimi zakonskimi določili ustrezno uresničujejo ustavno odločbo, s katero je ustavno sodišče decembra 2014 zahtevalo izenačitev financiranja javnih programov v zasebnih in javnih osnovnih šolah. Ustavno sodišče je zakonodajalcu naložilo, da ustavno odločbo uresniči v enem letu. Ker je ni, je SDS zoper ministrico Majo Makovec Brenčič septembra letos vložila interpelacijo.
