Spati pri Drakuli
Noč čarovnic, uvožena tudi k nam, je na severnoameriški celini še posebej dobrodošla za srh vzbujajoče domislice. Temu se ni odrekel niti spletni posrednik kratkotrajnih najemov bivališč Airbnb, ki se je dogovoril z upravitelji transilvanskega gradu Bran, bolj znanega kot prebivališče grofa Drakule, da nekomu omogočijo to noč v njem prespati v krstah. Vse, kar so morali neustrašni kandidati storiti, je bilo, da organizatorju pošljejo kratko sporočilo, ki bi ga namenili Drakuli v primeru, če bi ga srečali. Med več kot 88.000 kandidati sta si noč v gradu zagotovila Tami Varna in njen brat Robi, vnuka leta 1995 umrlega profesorja angleščine in gotske literature v Novi Škotski, ki je s posebno strastjo proučeval legende o vampirjih in leta 1971 obiskal Drakulov dvorec, a le podnevi. Sklicevala sta se prav nanj ter zapisala, da bi Drakuli dejala, da »bi bila pripravljena storiti prav vse za gostovanje pri vampirju, ki je navdihoval njunega pradedka«. Ali je grof Drakula obiskal svoj dvorec, je ostalo skrivnost, Tami in Robert pa sta se vanj pripeljala s kočijo, večerjala kokošji paprikaš, opisan v grozljivki o vampirju iz leta 1897, ob svečah pa si privoščila še transilvanski prekajen sir, sadje ter slivovo in ribezovo žganje. Pogumnejša Tami je po prenočevanju v krsti upravniku gradu Alexu Priscuju povedala, da je zelo navdušena in da je bil to verjetno najlepši dan v njenem življenju, Robert pa je bil videti v zadregi in je bolj kot ne molčal, ni pa tudi nobenih poročil o njegovi hudi bledici.