Nedavno skupno zasedanje vlad Slovenije in Srbije je med drugim razjasnilo nekatere podrobnosti izvajanja sporazuma o vprašanjih nasledstva dediščine SFRJ, ki ureja medsebojno vračanje predmetov kulturne in tehniške dediščine, nepremičnin, premoženja in arhivov. Sporazum določa, da predmeti, ki so velikega pomena za kulturno dediščino države in so po izvoru z njenega ozemlja, pripadajo tej državi, ne glede na splošnejše teritorialno načelo sporazuma, ki pravi, da lastninsko pravico do predmetov pridobi država, na ozemlju katere je bilo premoženje ob razglasitvi neodvisnosti.
Obširen seznam predmetov
Slovenija je že aprila lani Srbiji predala svoj seznam predmetov slovenske premične kulturne dediščine, ki ga sestavlja 313 eksponatov, med drugim likovna dela slovenskih avtorjev Božidarja Jakca, Matije Jame, Riharda Jakopiča, Ivana Groharja, Mateja Sternena, Lajčija Pandurja, Nikolaja Omerse, Ivane Kobilce in drugih. Na seznamu sta tudi negovska čelada iz 4. stoletja pred našim štetjem in zadnja poštna kočija, ki je delovala v Istri in slovenskem Primorju in je razstavljena v beograjskem Poštno-telegrafsko-telefonskem muzeju; od tam želi naša država tudi poštne žige in druge zbirke. Slovenija zahteva tudi ostanke letala Edvarda Rusjana, s katerim se je leta 1911 smrtno ponesrečil v Beogradu, ter letala BK-11, ki ga je izdelala prva slovenska tovarna letal. Seznam obsega tudi originale 13 slovenskih filmov, med drugim Kekca, Na svoji zemlji, Jare gospode in Balade o trobenti in oblaku. Seznam je leto dni sestavljala skupina pod vodstvom Narodne galerije ob sodelovanju zunanjega in kulturnega ministrstva ter zunanjih strokovnjakov, Slovenija pa si pridržuje pravico, da ga dopolni.
Vsega naštetega Slovenija ne zahteva iz zasebnih zbirk, pač pa iz tistega, kar je bilo v državni lasti in v zveznih ustanovah – predsedstvu, zveznem izvršnem svetu, vojaškem muzeju, Kardeljevi vili in drugje. Republike so tem ustanovam, v katerih so želele biti prisotne, darovale umetnine, interes za predstavljanje pred tujimi diplomati so imeli tudi avtorji sami.
Doslej sta državi uspešno sodelovali pri delitvi umetnin iz diplomatskih predstavništev in konzulatov v tujini. Slovenija je od začetka pogajanj pred 15 leti prevzela 200 umetniških del pomembnih slovenskih avtorjev. Rezultat tega je bila lanska razstava Vrnitev ambasadorjev umetnosti v Narodni galeriji, ki je prikazala 68 izbranih umetniških del 34 slovenskih avtorjev, ki so nekoč krasila diplomatska in konzularna predstavništva nekdanje SFRJ v tujini.
Pomembna gradiva v matično državo
Pomembno vprašanje nasledstva je tudi delitev in dostop do arhivskih gradiv. Sporazum ureja odprt in neoviran dostop do arhivskega gradiva nekdanje SFRJ v Beogradu, kjer Arhiv Republike Slovenije že več let opravlja raziskave, pri katerih nastajajo dragocene kopije. Sodelovanje med državami naslednicami na področju arhivov je leta 2014 s podpisom pisma o nameri v Ljubljani pripeljalo do zagona projekta digitalizacije skupne arhivske dediščine. Osrednji slovenski arhiv je pri tem prevzel pobudo pri pripravi pilotne digitalizacije.
Na zadnjem zasedanju vlad sta se zunanja ministra dogovorila, da Srbija Sloveniji še letos preda prvih 43 originalov mednarodnih pogodb, saj sporazum določa, da mednarodne pogodbe, ki se nanašajo izključno na ozemlje ene države naslednice, pripadajo tej državi. Slovenska vlada ocenjuje, da se je dostopnost skupnega jugoslovanskega arhivskega gradiva v zadnjih letih izboljšala.
