Po odlaganjih vrha med EU in Kanado zaradi negotovosti, ali bo Evropska unija dosegla soglasje za podpis sporazuma Ceta, se je vrh v nedeljo vendarle zgodil. Evropski predstavniki in kanadski premier Justin Trudeau niso skrivali navdušenja, da je Belgija po dodatnih novih zagotovilih naposled vendarle privolila v podpis sporazuma. Zaradi številnih pomislekov so sporazumu dodali kar 36 interpretativnih izjav držav članic in evropske komisije. »Z dostopom do evropskega trga za kanadska podjetja bodo ta v Kanadi odprla nova delovna mesta. Večji dostop do trga, večja gospodarska rast in nova delovna mesta so odlične novice za kanadski srednji razred,« je ocenil Trudeau.
Toda čeprav je sporazum sedaj podpisan, je njegova usoda še naprej negotova. Dogovor mora preseči še številne ratifikacijske ovire. Najprej bo moral čez sito odbora za trgovino v evropskem parlamentu, nato bo na decembrski ali januarski seji sledila še ratifikacija pred plenumom evropskega parlamenta. Da bi se lahko zataknilo na tej točki, je precej malo verjetno, saj velika koalicija v evropskem parlamentu – konservativna ljudske stranka (ELS), skupina socialistov in demokratov (S&D) ter liberalci (ALDE) – razpolaga z zadostnim številom glasov, da sporazum pride skozi parlamentarno sito.
Če bo sporazum v evropskem parlamentu potrjen, bo stopil v začasno uporabo, kar pomeni, da bo začelo veljati več kot 90 odstotkov dogovora – torej tisti del, ki spada med pristojnosti Evropske unije. Po oceni slovaškega predsedstva EU bo začasna uporaba stopila v veljavo že decembra.
Negotove ratifikacije
Večje ovire je mogoče pričakovati pri ratifikacijah v državah članicah. Ti postopki naj bi trajali kar dve leti. Sporazum potrebuje namreč odobritve vseh 28 parlamentov držav članic in skupno 14 regionalnih parlamentov v nekaterih državah članicah, kjer morajo pred nacionalnim odločanjem pristanek k sporazumu zaradi ustavnih določil dati tudi posamezni deželni parlamenti. Težave se pričakuje predvsem v Belgiji – sporazum bo moral tudi skozi težak ratifikacijski proces v Valoniji – in v Nemčiji.
Belgija namerava skladnost sporazuma z evropsko zakonodajo preveriti tudi na evropskem sodišču v Luksemburgu. Predvsem se bodo osredotočili na sporen način razreševanja sporov investitorjev s posameznimi državami članicami (ICS), o čemer bodo odločali posebni sodni tribunali, ki bodo delovali zunaj pristojnosti nacionalnih sodnih sistemov.
Nasprotniki sporazuma v Nemčiji – opozicijski stranki zelenih in Die Linke – so po podpisu sporazuma že napovedali njegovo zavrnitev v zgornjem domu parlamenta (bundesratu), kjer bi lahko z glasovi zveznih dežel sporazum dejansko ustavili. Prav tako so že minuli teden na nemškem ustavnem sodišču, ki že presoja o skladnosti sporazuma z nemško ustavo, vložili pobudo za ustavitev začasne uporabe sporazuma. Nasprotovanje sporazumu napovedujejo tudi kanadski zeleni. Moti jih predvsem sistem razreševanja investicijskih sporov ICS.
