Krimovke so prejšnjo soboto z zmago proti Larviku s 24:22 prekinile katastrofalen niz neuspehov med evropsko elito. Pred skalpom Norvežank v ligi prvakinj niso zmagale skoraj dve leti, od 1. novembra 2014, ko so v Rusiji premagale Dinamo Sinaro, nato pa zbrale kar 16 zaporednih porazov. V letošnji ligi prvakinj so začele z visokim porazom proti Esbjergu na Danskem (25:35), nato doma tesno premagale norveški Larvik, danes pa se bodo še tretjič zapored pomerile s predstavnikom Skandinavije – švedskim Sävehofom, ki ima po dveh krogih prav tako polovičen izkupiček: najprej je bil v gosteh boljši od Larvika (25:22), nato pa doma slabši od Esbjerga (20:25).
Na štirih medsebojnih tekmah Krim še ni izgubil proti Sävehofu, saj ima dve zmagi in dva remija. Trener Uroš Bregar opozarja predvsem na zunanjo linijo gostij, v kateri so štiri reprezentantke Švedske, s katero se bo Slovenija pomerila tudi v skupinskem delu letošnjega EP prav na Švedskem: »Nekaj je jasno tudi v rokometu: vsaka tekma se začne z izidom 0:0 in vsak nasprotnik je premagljiv. Dobre ekipe premorejo kakovostno zunanjo linijo in prav nič drugače ni pri Sävehofu. Julia Eriksson, Elin Hallagard, Ida Oden in Jamina Roberts so zelo nevarne za vsako obrambo. V obrambi bomo imeli več dela kot proti Larviku, toda upam, da se bomo na koncu spet veselili.«
Na dvoboju z 12-kratnimi prvakinjami Švedske (neprekinjeno od leta 2009) bo veliko odvisno tudi od učinka vratarke Miše Marinček. »V napadu nujno potrebujemo tudi uspešne strele z razdalje, s katerimi bi prebile Sävehofovo obrambo. Če bomo tekmo začele z mislijo na zmago, kot smo to kljub visokemu zaostanku po prvih tridesetih minutah naredile v drugem polčasu proti Larviku, rezultat ne bi smel izostati,« meni kapetanka Miša Marinček, ki je proti Larviku zbrala kar 20 obramb. Danes jo verjetno čaka še precej težje delo proti Sävehofu, ki ima le eno tujko: 21-letno Danko Rikke Slumstrup Jensen, z 189 centimetri prepričljivo najvišjo igralko v ekipi trenerja Henrika Signella, ki je tudi selektor ženske reprezentance Švedske.
Klub imenovan po pokojnem očetu
Pred dobrima dvema tednoma so rokometaši Celja Pivovarne Laško v Sehi gostovali v Belorusiji in proti ekipi Meškov Brest doživeli polom (29:36). Že takrat za domačo ekipo proti someščanom ni igral Celjan Simon Razgor, 31-letnika pa ne bo niti danes proti Gorenju. Staknil je namreč meningitis, zaradi česar je moral odpovedati tudi sodelovanje na bližnjih reprezentančnih pripravah za tekmi s Švico in Portugalsko v kvalifikacijah za nastop na EP 2018 na Hrvaškem. Toda na srečo gre za virusno obliko, ki naj bi bila najznosnejša. Po bivanju v bolnišnici v Brestu ga čaka vrnitev v Slovenijo, kjer bo opravil še dodatne zdravniške preglede, z igrišč naj bi bil odsoten nekaj tednov, po najbolj črnih napovedih pa celo do konca letošnjega leta.
Velenjčani so proti Brestu odpotovali včeraj popoldan, danes pa jih v prekrasni športni palači Victoria čaka dvoboj z osemkratnim prvakom Belorusije, ki je v zadnjih štirih sezonah vedno igral na sklepnem turnirju najboljše četverice v ligi Seha. Ovira bo za Gorenje (pre)visoka, kajti poleg kopice reprezentantov Belorusije je tudi 11-članska igralska »tujska legija« iz devetih držav: Rusije, Madžarske, Latvije, Črne gore, Ukrajine, Hrvaške, Srbije, Slovenije in Španije. »Meškov ima zares vrhunsko zasedbo, ki je kakovostna, izpolnjena na vseh igralnih mestih. Vseeno bomo skušali na igrišču pokazati največ, česar smo v tem trenutku sposobni. In če se bo vsaj malce pokazala priložnost za zmago, jo bomo zagrabili z obema rokama,« napoveduje Gorenjev trener Borut Plaskan pred tekmo z Meškovom (na osmih tekmah v letošnji Sehi štiri zmage ter po dva remija in poraza, Gorenje na šestih po tri zmage in poraze), katerega alfa in omega je Aleksander Meškov, eden vodilnih mož energetskega giganta Gazproma, tudi glavnega pokrovitelja regionalne lige. Skupaj z bratom je leta 2002 oživil in soustanovil klub, ki sta ga poimenovala po očetu Anatoliju, nekdanjem rokometnem trenerju in selektorju, ki je umrl leta 1994.
