Poznejše upokojevanje ima resne stranske učinke. Pokojninska zakonodaja, ki velja od leta 2013, ni prinesla le podaljševanja pokojninske dobe pri ženskah in višje starosti, pri kateri gredo lahko delavci v pokoj. Med njenimi posledicami je tudi poznejše upokojevanje ljudi, ki za to že izpolnjujejo pogoje, in več bolniških odsotnosti.
Tako na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ugotavljajo v analizi vzrokov za povečevanje bolniških odsotnosti in nadomestil, za katera bodo morali letos po trenutni oceni nameniti slabih 284 milijonov evrov. To je 36 milijonov evrov več od prvotnih načrtov.
Bolniška nadomestila občutno višja
Starejši imajo pogosteje zdravstvene težave, hkrati pa se ob vse slabšem razmerju med pokojnino in plačo redkeje odločijo za starostno upokojitev, tudi ko že izpolnjujejo pogoje zanjo. Poleg vse slabšega razmerja med pokojninami in plačami na ZZZS izpostavljajo še večletni trend nižanja povprečne starostne pokojnine. Ljudje tako raje, kot da bi odšli v pokoj, »ostajajo v bolniškem staležu in prejemajo višje nadomestilo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja«. Stopnja rasti povprečnega števila starostnih upokojencev se je med letoma 2013 in 2014 zmanjšala za več kot polovico, navajajo na ZZZS (s 4,1 na 2 odstotka), lani pa je ta stopnja znašala le še 1,4 odstotka.
Medtem ko znaša bolniška zaradi bolezni 80 odstotkov oziroma 90 odstotkov posameznikove plače (odstotek se zviša po 90 dneh bolniške), je znašala povprečna neto starostna pokojnina v prvih osmih mesecih letošnjega leta 60 odstotkov povprečne neto plače.
Sedanje dogajanje ni presenečenje, škodi pa tako starejšim delavcem kot mladim, ugotavlja Ladislav Rožič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. »Starejši delavec ne zmore več opraviti vsega na svojem delovnem mestu in zboli. Ob tem so pokojnine, ki se mu obetajo, pogosto zelo nizke. Že plače za velik del zaposlenih pomenijo rob preživetja. Medtem ko naj bi ljudje delali do 67. leta, sicer se jim obetajo malusi, si želimo, da bi mladi čim prej stopili na trg dela. Ta začarani krog mora rešiti država, kapital ga ne bo,« je dejal. Ena od rešitev je po njegovem mentorstvo, kjer bi starejši zaposleni mlade vpeljevali v delo, na primer po vzoru Nizozemske. Druga je v poklicni rehabilitaciji in prilagajanju delovnih mest starosti oziroma delovnim sposobnostim, je dodal Rožič, ki je med člani skupščine ZZZS.
Mladi težje do rednih služb
Ekonomist Tine Stanovnik meni, da podaljševanje bolniških odsotnosti v čas, ko bi se lahko posameznik že upokojil, ni posledica pokojninskih reform, ampak neprimerne ureditve bolniškega dopusta. »Večina držav ima bolniške strogo omejene, ob tem pa se lahko prekvalificirajo v invalidske pokojnine. Pri nas pa časovnih omejitev ni, kar omogoča možnost številnih zlorab. Teh zlorab, ki jih je v Sloveniji ogromno, pa ne uporabljajo le tisti pred upokojitvijo, ampak tudi mlajši,« ugotavlja Stanovnik, ki je prepričan, da bi takšne »evidentne zlorabe« lahko odpravili z omejitvijo trajanja bolniških odsotnosti.
Podobno razmišlja Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS), predsednik skupščine ZZZS in član Sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). »Res je, da se ljudem bolj splača biti na bolniški kot v pokoju, vendar pa je temeljni problem v tem, da bolniške niso časovno omejene in da se o njih odloča na neustrezen način. Nekdo bo pri tem moral narediti red,« pravi Smole, ki se strinja, da zdaj izgubljajo vsi – država, ki plačuje te dolgotrajne bolniške, delodajalci, ki so v negotovosti in lahko delavce na bolniški samo nadomeščajo, ter mladi, ki zaradi tega ne morejo do rednih služb.
Na ministrstvu za delo so spomnili na dokument Starejši in trg dela z naborom možnih ukrepov. Po njihovem mnenju je treba izboljšati delovno okolje ter več vlagati v zdravje in motivacijo vseh delavcev. Sicer pa bolniških kot izhoda v sili ob nizkih pokojninah ta dokument ne omenja.
Odhod v pokoj vse bolj udari po žepu
ZPIZ, v odstotkih
PODATKI
POVPREČNE STAROSTNE POKOJNINE GLEDE NA POVPREČNO NETO PLAČO*
68,6
67,1
67,1
66,6
64,7
63,4
62,1
61,7
60,8
60,2
‘06
‘07
‘08
‘09
‘10
‘11
‘12
‘13
‘14
‘15
*Do leta 2011 razmerje upošteva pokojnine z varstvenim dodatkom, kasneje brez.
