Slovenija namenja za socialno zaščito precej manj denarja, kot znaša povprečje EU. Po kazalniku standarda kupne moči na prebivalca je kar 30 odstotkov pod evropskim povprečjem, glede na BDP pa petino, pri čemer je treba upoštevati, da so se izdatki za socialo zaradi hudega padca gospodarske aktivnosti med krizo in velikega povečanja števila upokojencev povečali bolj kot v povprečju EU.
Za EU zaostajamo skoraj pri vseh vrstah socialnih izdatkov, najbolj pa za brezposelnost, kjer dosegamo le dobro polovico povprečja v EU. Zaradi strogih pogojev, zlasti za mlade brezposelne, in naraščanja dolgotrajne brezposelnosti je delež prejemnikov denarnih nadomestil v Sloveniji padel pod 20 odstotkov, kar je več kot trikrat manj kot v zahodni Evropi. Kar 45 odstotkov brezposelnih v Sloveniji ne prejema niti denarnega nadomestila niti denarne socialne pomoči. Nova socialna zakonodaja in zakon o uravnoteženju javnih financ (Zujf) iz leta 2012 sta močno zredčila tudi število upravičencev do otroškega dodatka, prav tako se znižujejo izdatki za družinske in vdovske pokojnine ter za invalide.
Glede stopnje tveganja revščine in dohodkovne neenakosti se še naprej uvrščamo med boljše države EU, vendar pa sta se oba kazalnika od leta 2008 poslabšala bistveno bolj, kot znaša evropsko povprečje. Najbolj kritična je stopnja tveganja revščine starejših – pod pragom revščine živi kar četrtina moških in tretjina žensk, starejših od 75 let. Posledica zaostrene socialne zakonodaje in varčevalnih ukrepov je tudi eno najvišjih povečanj tveganja revščine otrok.
Čeprav po izdatkih za socialno zaščito Slovenija izdatno zaostaja za povprečjem EU, je posebna vladna delovna skupina že pripravila nabor novih varčevalnih ukrepov za obdobje od leta 2017 do 2020. V svojem poročilu, ki so ga ministri obravnavali minuli teden, ugotavlja, da je glede na obseg izdatkov kratkoročno največji učinek mogoče doseči na področju pokojninskega sistema.
V delovni skupini se strinjajo, da daje zadnja pokojninska reforma dobre rezultate in da nove reforme ni treba izvesti pred letom 2020, ob tem pa opozarjajo, da je zaradi pritiskov na javne finance treba ukrepati že prej. Med kratkoročnimi ukrepi, ki bi lahko obveljali že v prihodnjem letu, omenjajo usklajevanje pokojnin le glede na inflacijo in ne več tudi na rast plač ter trajno omejitev višine letnega dodatka oziroma regresa, pri čemer bi preostali del dodatka namenili za dolgotrajno oskrbo. Z omenjenima ukrepoma bi po oceni delovne skupine letno prihranili okoli 110 milijonov evrov. Preostali predlogi se nanašajo na dodatno omejevanje predčasnega upokojevanja in zmanjšanje števila delovnih mest, ki omogočajo poklicno upokojevanje.
Znižanje starševskih dodatkov in uvedba čakalnih dni
Največ ukrepov se obeta na področju materinskih in starševskih ter otroških dodatkov. Ker naj bi se število mladoletnikov po demografskih projekcijah v prihodnjem obdobju vsako leto povečalo za okoli 2500, bi vlada posledično te izdatke omejila z ukinitvijo dodatka za veliko družino, odpravo pravice do plačila prispevkov v primeru štirih ali več otrok, ukinitvijo otroških dodatkov za 7. in 8. dohodkovni razred ter trajno zamrznitvijo usklajevanj (ta so zdaj zamrznjena do vključno leta 2017). Navedeni ukrepi bi po oceni delovne skupine pomenili letni prihranek v višini okoli 50 milijonov evrov.
Na področju izdatkov za bolniške odsotnosti, ti so glede na delež BDP nekoliko višji od evropskega povprečja, predlagajo omejitev trajanja nadomestil za začasno zadržanost od dela na 12 mesecev, pri čemer bi bila po preteku 6 mesecev potrebna obvezna sprožitev postopka za oceno invalidnosti. S tem ukrepom naj bi letno prihranili okoli 31 milijonov evrov. Delovna skupina predlaga tudi uvedbo čakalnih dni, ko lahko zaposleni ostanejo doma, vendar brez nadomestila plač, poleg tega pa vladi svetuje preučitev možnosti, da bi se zaposleni med bolniško odsotnostjo zavarovali kar sami.
Nagrada za zaposlitev
Pri izdatkih za brezposelnost, kjer najbolj zaostajamo za razvito Evropo, je predlaganih ukrepov manj. Ob standardnih napotkih za intenzivnejše in bolj koordinirano delo med zavodom za zaposlovanje in centri za socialno delo, nasvetih za intenzivnejše vključevanje dolgotrajno brezposelnih v programe aktivne politike zaposlovanja ter sprotno izvedbo vrednotenj programov in sistemov pa se tudi na tem področju niso mogli izogniti predlogom za dodatno zmanjšanje sredstev.
Delovna skupina sicer predlaga kar zanimiv ukrep, po katerem bi brezposelna oseba, ki bi se zaposlila pred prenehanjem obdobja prejemanja nadomestila za brezposelnost, do konca tega obdobja ob plači prejemala nagrado za zaposlitev. Ta bi znašala od 20 do 30 odstotkov vrednosti povprečno izplačanega mesečnega nadomestila za brezposelnost, ki je v letu 2015 za starejše od 50 let znašalo 670,82 evra. Po ocenah delovne skupine bi na tak način skupen znesek nadomestil znižali za slabih devet milijonov evrov.
Izdatki za socialno zaščito po področjih v Sloveniji
in v EU, 2012, v % BDP
Eurostat
PODATKI
SLOVENIJA
EU
Bolezen in zdravstvena nega
8,4
7,9
Družina in otroci
2,2
2,1
Brezposelnost
1,5
0,7
Starost
11,5
9,9
Invalidnost
2,1
1,6
Nastanitev
0,6
0
Druge oblike socialne izključenosti
0,4
0,6
Smrt hranitelja
1,6
1,6
Stroški
1,1
0,5
(administrativni, upravni
in drugi stroški)
Skupaj izdatki
29,5
24,9
