Slovenija je v odgovor na svetovno finančno krizo izvedla pomembne in zahtevne reforme trga dela in pokojninskega sistema. Potrebna pa so nadaljnja prizadevanja za reševanje visoke stopnje dolgotrajne brezposelnosti ter večja pomoč starejšim in nizkokvalificiranim delavcem pri iskanju dela, navaja novo poročilo OECD.
Brezposelnost v Sloveniji se sicer zmanjšuje, a stopnja zaposlenosti oseb v starosti od 55 do 64 let je zgolj 35-odstotna; to je dvajset odstotnih točk nižje od povprečja OECD, vsak tretji brezposelni je star več kot 50 let. Precej nad povprečjem OECD je tudi dolgotrajna brezposelnost – polovica iskalcev zaposlitve je brez dela že več kot leto dni, tretjina pa več kot dve leti.
Slovenski sistem je ustrezen za iskalce zaposlitve, ki so hitro zaposljivi, medtem ko je precej manj učinkovit pri pomoči osebam, ki se morajo zanašati na socialno pomoč, v zadnjem obdobju pa tudi za tiste, ki uveljavljajo pravice zaradi delne invalidnosti. OECD Sloveniji priporoča, naj se reševanja dolgotrajne brezposelnosti loti z večjo podporo iskalcem zaposlitve, ki težje najdejo delo, z vezavo socialne pomoči na aktivnost pri iskanju dela ter z okrepitvijo povezave med zavodom za zaposlovanje in centri za socialno delo – pri tem ponuja v razmislek tudi delno združitev teh dveh organov.
Davčne olajšave za vlaganje v zdravje
»Spremembe na področju dela so nujne, saj brez njih ne bomo mogli ohraniti dosedanje ravni družbene blaginje,« je poudarila ministrica za delo Anja Kopač Mrak.
Ministrstvo je priporočila OECD delno že uresničilo tako, da je aktivno politiko zaposlovanja osredotočilo na ukrepe za starejše, manj izobražene in dolgotrajno brezposelne, poleg tega pa je letos pripravilo tri pomembne dokumente – listini »Za dostojno delo« in »Starejši in trg dela v Sloveniji« ter belo knjigo o pokojninah.
Ker so za zaposljivost starejših še kako pomembni ustrezni delovni pogoji, je v dokumentu »Starejši in trg dela v Sloveniji« predlagana uvedba davčnih olajšav z ločenimi prispevnimi stopnjami, ki bi temeljile na odnosu delodajalcev do varnosti in zdravja pri delu. Glede na to, da je nizka stopnja zaposlenosti starejših v Sloveniji tudi posledica nižje izobrazbene strukture in pomanjkanja sodobnih kompetenc, pa se na ministrstvu zavzemajo tudi za obvezno usposabljanje zaposlenih, ki bi ga sofinancirala država, pri čemer bi vključenim v izobraževanje omogočili davčno olajšavo pri dohodnini. Dokument ponuja tudi razmislek o skladih za izobraževanje na ravni vseh panog, v katere bi morala podjetja obvezno prispevati določen delež prihodkov.
Hitra vrnitev na delo bi bila nagrajena
Vse bolj pogoste zlorabe »čakanja na upokojitev« pri zavodu za zaposlovanje bi na ministrstvu omejili z dvigom starostnega pogoja, povečevanjem pravice do nadomestila glede na zavarovalno dobo in postopnim skrajšanjem najdaljšega prejemanja denarnega nadomestila za brezposelnost s 25 na 20 mesecev. Sistem nadomestil za brezposelnost nameravajo prevetriti tudi z izvedbo pilotnega programa, ki bi težje zaposljivim ob hitrem prehodu v zaposlitev omogočil ohranitev dela denarnega nadomestila (ministrstvo omenja 30 odstotkov), zaposleni pa bi ga prejemal do izteka obdobja, v katerem bi bil sicer do njega upravičen kot brezposelni. Prejemnikom denarne socialne pomoči se obeta tudi zvišanje zneska za delovno aktivnost, poleg tega pa bi iz cenzusa za upravičenost do socialnih prejemkov na ministrstvu izključili manjše prihodke iz občasnih del.
Povečanje delovne aktivnosti starejših je tudi tema bele knjigo o pokojninah, ki predvideva med drugim zvišanje upokojitvene starosti na 67 let in podaljšanje zavarovalne dobe na 42 oziroma 45 let.
Stopnja zaposlenosti starejših (55–64 let)
Eurostat, v odstotkih
PODATKI
40
60
0
20
80
Švedska
74,0
65,6
Nemčija
64,0
Estonija
63,2
Danska
61,0
Velika Britanija
59,9
Nizozemska
59,1
Finska
56,4
Latvija
56,2
Litva
Češka
54,0
53,0
Irska
50,0
Bolgarija
47,8
Portugalska
47,0
Francija
46,9
Ciper
46,2
Italija
45,1
Avstrija
44,8
Slovaška
44,3
Španija
43,1
Romunija
42,7
Belgija
42,5
Luksemburg
42,5
Poljska
41,7
Madžarska
37,7
Malta
36,2
Hrvaška
35,4
Slovenija
34,0
Grčija
51,8 %
EU28
