Dokument Starejši in trg dela, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo in vsebuje analizo ter nabor možnih ukrepov za povečanje delovne aktivnosti starejših, so pohvalili tako sindikati kot delodajalci.
»Tovrstni dokument zaradi alarmantnega stanja na trgu dela nujno potrebujemo,« je izpostavil predsednik Pergama Jakob Počivavšek. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič pa je opozoril, da moramo kot družba spremeniti razmere in pogoje, da bi bili starejši delavci razmeroma zdravi, sposobni se prilagoditi razmeram na delovnih mestih in tako med delodajalci biti tudi zaželeni. Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič ocenjuje, da gredo predlagani ukrepi v pravi smeri, da pa potrebujemo tudi tretjo vrsto ukrepov, in sicer za zdravo ekonomsko okolje, ki bo pospeševalo zaposlovanje starejših. Socialni partnerji bodo svoje morebitne pripombe in predloge na dokument oblikovali do 16. septembra.
Obvezno usposabljanje zaposlenih
Med ukrepi, s katerimi želi ministrstvo za delo spodbuditi zaposlovanje oziroma ohranjanje zaposlitev starejših, je ob priporočilu za nadaljnje subvencioniranje zaposlitev starejših za delodajalce verjetno najzanimivejši razmislek o uvedbi davčnih olajšav z uvedbo ločenih prispevnih stopenj, ki bi temeljile na odnosu delodajalcev do področja varnosti in zdravja pri delu.
Glede na to, da je nizka stopnja zaposlenosti starejših v Sloveniji tudi posledica nižje izobrazbene strukture in pomanjkanja sodobnih kompetenc, se na ministrstvu zavzemajo za uvedbo obveznega usposabljanja zaposlenih, denimo vsaj tri dni v letu, pri katerem bi bilo po mnenju ministrstva in po vzoru nekaterih drugih držav EU smiselno razmisliti tudi o uvedbi tako imenovanih vavčerjev za izobraževanje, ki bi jih sofinancirala država. Ob tem predlagajo, da bi se pri dohodnini odpravila določba, po kateri je izobraževanje zaposlenih, ki ga plača delodajalec, boniteta, in bi namesto tega za vključene v izobraževanje uvedli davčno olajšavo pri dohodnini. Dokument ponuja tudi razmislek o skladih za izobraževanje na ravni vseh panog, v katere bi podjetja obvezno prispevala določen delež prihodkov in iz katerih bi črpala sredstva za izobraževanje. Določen del zneska bi pri tem morala nameniti izobraževanju nizko izobraženih in starejših.
Povečanje delovne aktivnosti starejših bo seveda tudi tema nove pokojninske reforme. V skladu s predstavljeno Belo knjigo o pokojninah bi daljše ostajanje na delovnem mestu spodbujali predvsem z višjimi bonusi oziroma malusi, pravica do invalidske pokojnine pa naj bi postala zgolj skrajni ukrep. Namesto nje bi postala obvezna poklicna rehabilitacija, ki bi temeljila na krajših usposabljanjih in večji povezanosti z deficitarnimi poklici.
Hitra vrnitev na delo bi bila nagrajena
Na ministrstvu za delo ugotavljajo, da delodajalci, še zlasti v manjših in srednjih podjetjih, niso naklonjeni zaposlovanju starejših delavcev, češ da so ti manj prožni in mobilni in se težje prilagajajo timskemu delu. Zaradi takšnih negativnih stereotipov je po oceni ministrstva kljub zadržkom delodajalcev še naprej upravičeno posebno varstvo starejših delavcev pred odpovedjo.
Obenem se na ministrstvu zavzemajo, da bi pravico do maksimalnega denarnega nadomestila za brezposelnost v trajanju 25 mesecev in plačila socialnih prispevkov, ki velja za osebe z vsaj 57 leti starosti ali vsaj 35 leti delovne dobe in so manj kot dve leti pred upokojitvijo, omejili. Ugotavljajo namreč, da se po tako imenovanem »čakanju na upokojitev« na zavodu za zaposlovanje v zadnjih letih upokoji skoraj tretjina upokojencev. Na ministrstvu predlagajo dvig starostnega pogoja, povečevanje pravice do nadomestila glede na zavarovalno dobo in postopno skrajšanje najdaljšega prejemanja denarnega nadomestila za brezposelnost s 25 na 20 mesecev.
Sistem nadomestil za brezposelnost nameravajo prevetriti tudi z izvedbo pilotnega programa, ki bi določenim skupinam težje zaposljivih ob hitrem prehodu v zaposlitev omogočil tako imenovani »in-work benefit«. Ta bi znašal določeni odstotek višine denarnega nadomestila (ministrstvo omenja 30 odstotkov); zaposleni bi ga prejemal do izteka obdobja, v katerem bi bil sicer do njega upravičen.
Prejemnikom denarne socialne pomoči se obeta zvišanje zneska za delovno aktivnost, poleg tega pa bi po mnenju ministrstva iz cenzusa za upravičenost do socialnih prejemkov veljalo izključiti manjše prihodke iz občasnih del.
