Planet, ki so ga poimenovali Proxima b, je od Zemlje oddaljen okoli 4,2 svetlobni leti, ima domnevno 1,3-krat večjo maso kot naš planet in kroži okoli zvezde Proxima Centauri. Za en obhod okoli nje potrebuje vsega 11 dni, saj ji je skoraj dvajsetkrat bližji, kot smo mi našemu soncu.
Prvopodpisani avtor raziskave, ki je izšla v znanstveni reviji Nature, Guillem Anglada-Escudé pravi, da so prve sledi planeta odkrili že leta 2013, a da te takrat niso bile prepričljive. Projekt so s pomočjo ESO in drugih pripravljali dve leti, poimenovali pa so ga Bleda rdeča pika v spomin na slavno fotografijo Zemlje (Bleda modra pika). To je leta 1990 napravila sonda Voyager 1, ko je zapuščala naše osončje.
Slovenska astronomka prof. dr. Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici pravi, da je »odkritje zanimivo že zaradi tega, ker je planet po velikosti podoben Zemlji in je na njem lahko voda. Še posebej pa je zanimivo, ker planet kroži okoli naše najbližje zvezde. To seveda hitro spodbudi razmišljanja, če bi lahko šli do tja pogledat?«
Tako blizu, a še precej daleč
Četudi znanstveniki na planetu odkrijejo tekočo vodo, bo upanje za človeški obisk in morebitno koloniziranje prenagljeno. Sonda Juno, najhitrejše človeško vesoljsko plovilo doslej, je sicer uspela doseči hitrost 265 tisoč kilometrov na uro, a tudi pri tej hitrosti bi do Proxime b potrebovala okoli 17 tisoč let. Ob tem velja opozoriti še, da v tem trenutku niti ne premoremo tehnologije, ki bi omogočila tolikšne hitrosti za plovilo, ki bi bilo dovolj veliko za transport ljudi.
Je pa odkritje planeta pritegnilo pozornost znanstvenikov projekta Breakthrough Starshot, ki načrtujejo vesoljsko misijo z nanoroboti. Ti bi po vesolju drveli pri 20 odstotkih svetlobne hitrosti. Načrt predvideva, da bi majhne sondice opremili s posebnimi jadri, ki bi ujela energijo močnega laserja na Zemlji, do ozvezdja Proxima Centauri pa bi sondice potrebovale med 20 in 25 let. Kljub željam, je tudi ta tehnologija oddaljena še vsaj 20 let. Prva nanorobotska misija po najbolj sanjskem scenariju na novi planet torej ne bi priletela hitreje kot čez 40 let.
Ena najzanimivejših tarč za raziskovanje astronomov
Da je Proxima b zanimivo odkritje meni tudi astronom prof. dr. Tomaž Zwitter z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. »Članek je lepo narejen in rezultat je zaupanja vreden. To je seveda le eden od mnogih planetov okoli drugih zvezd, ki jih poznamo. Trenutno je ta številka pri 3516 planetih okoli 2634 različnih zvezd. Sklepamo, da je kakšen orjaški plinast planet podoben Jupitru okrog vsake sedme zvezde, skalovit planet bolj podoben Zemlji pa okrog vsake druge zvezde.«
Bližina planeta je za astronome še posebej koristna, ker omogoča lažje opazovanje njegovih lastnosti. Po Zwitterjevem mnenju bo planet zato od leta 2024 dalje gotovo ena prvih tarč teleskopa E-ELTV, ki ga bo Evropski južni observatorij tedaj dogradil v Čilu. »Omenjeni teleskop bo tako velik, da bo zbral več svetlobe kot vsi trenutni teleskopi na Zemlji skupaj,« še pojasnjuje Zwitter. Za enega glavnih ciljev opazovanja pa Gombocova in Zwitter štejeta vprašanje, če ima novoodkriti planet atmosfero in kakšna je njena kemična sestava.
Kisik v atmosferi doslej zaznali zgolj na Zemlji
»Če bi odkrili molekularni kisik, bi bilo zelo zanimivo,« poudarja Zwitter. »Vsaj na Zemlji so v atmosferi molekule kisika zaradi obstoja življenja na našem planetu. Vse atmosfere planetov okoli drugih zvezd so doslej brez zaznanega kisika. Prav tako ne vemo, ali ta bližnji planet sploh ima atmosfero.«
Kar planet ima, je ugodna temperatura. Odvisno od sukanja okoli lastne osi se tempera na Proximi b domnevno giblje med -20 in +30 stopinj Celzija. To bi omogočalo obstoj tekoče vode, pojasnjuje Zwitter in dodaja: »Te je v vesolju ogromno. Vodik je namreč najpogostejši, kisik pa tretji najpogostejši element v naravi, a večinoma je v obliki ledu. Za tekočo vodo poleg Zemlje v velikih količinah sicer vemo v nedavno odkritih oceanih pod površjem Jupitrove lune Evropa in Saturnove lune Enkelad.«
Vendar življenju ugodni pogoji na Proximi b niso zagotovljeni. Proxima b bi se okoli svoje zvezde lahko sukala sinhrono, zaradi česar bi bila proti njej ves čas obrnjena z isto stranjo. Ta bi bila izpostavljena visokim temperaturam, medtem ko bi na senčni strani vladal hud mraz. In četudi novejše raziskave kažejo, da je s pomočjo vetra, ki raznaša toploto po atmosferi, možno zgladiti ekstreme na tovrstnih planetih, so tu še druge prepreke. Veliko je namreč odvisno tudi od zgodovine in nastanka planeta. Avtorji raziskave namreč opozarjajo, da bi bila zvezda Proxima Centauri v zgodnjih fazah obstoja lahko tako aktivna, da bi odpihnila planetovo atmosfero in tudi vso vodo.
