»Delno hidrogenirane rastlinske maščobe se kljub dokazanemu tveganju za zdravje uporabljajo pri proizvodnji nepredpakiranih živil, vsaj v pekarstvu in slaščičarstvu,« opozarja Igor Pravst z Inšituta za nutricionistiko, kjer so letos začeli triletno raziskavo o transmaščobah v živilih. Ugotavljajo, da približno tretjina margarinam podobnih maščob v živilskih obratih pri nas vsebuje vsaj dva odstotka transmaščobnih kislin, nekatere med njimi pa kar 9 odstotkov. Pri nakupu nepredpakiranih živil, kot so pekovski izdelki, potrošniki običajno nimamo vpogleda v seznam sestavin. To pomeni, da se lahko spornim maščobam izognemo le tako, da po teh izdelkih ne posegamo.
Slabe maščobe celo v piškotih in sendvičih
Omenjene kisline združujejo obe najslabši lastnosti preostalih maščob: zvišujejo tako imenovani slab holesterol in znižujejo dobrega. »Poleg tega predstavljajo dejavnik tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tipa dve, med drugim pa so povezane tudi z nastankom nekaterih vrst raka,« pojasnjuje Cirila Hlastan Ribič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Predhodne ocene NIJZ kažejo, da je povprečni vnos transmaščob v populaciji še znotraj sprejemljivih vrednosti, večjim količinam pa so izpostavljeni predvsem tisti, ki pogosteje posegajo po živilih z delno hidrogeniranimi maščobami ali se prehranjujejo pri ponudnikih, ki uporabljajo maščobe slabše kakovosti.
Delno hidrogeniranim rastlinskim maščobam potrošniki nismo izpostavljeni le v pekarnah, slaščičarnah in restavracijah, temveč tudi na trgovinskih policah. Danes se zelo pogosto nahajajo v živilih, kot so jušni koncentrati, piškoti, smetana oziroma njeni nadomestki, čips, razni prigrizki, žitne ploščice, predpripravljene solate, sendviči, deserti in namazi.
V margarinah transmaščob ni več
V preteklosti so za pomemben vir transmaščobnih kislin v maloprodaji veljale predvsem margarine, ki pa danes teh maščob praktično ne vsebujejo več, saj se je zaradi opozoril o njihovi škodljivosti spremenila proizvodnja, pojasnjuje Rajko Vidrih z biotehniške fakultete. To dokazujejo tudi izsledki raziskave o transmaščobah. Tako so od skupaj 43 analiziranih margarin in margarinam podobnih izdelkov v maloprodaji našli le eno, ki še vedno vsebuje transmaščobe. Gre za margarino za peko v večjem pakiranju in najcenejšo margarino na tržišču.
Konkretnih živilskih obratov in izdelkov Pravst ne želi izpostavljati, saj evropska zakonodaja uporabe delno hidrogeniranih rastlinskih maščob še ne omejuje in obrati niso v prekršku. Omejitve na tem področju pa so že uvedle posamezne evropske države, med njimi je bila prva Danska. Tam je že od leta 2004 prepovedano prodajati živila z več kot dvema gramoma transmaščob v 100 gramih maščobe. Korak naprej je bil lani storjen tudi v ZDA, kjer so se odločili za izrecno prepoved uporabe tovrstnih maščob v živilih.
Kdaj lahko premik na zakonodajnem področju pričakujemo pri nas? Marjeta Recek iz ministrstva za zdravje pojasnjuje, da pripravljajo predpis za omejitev transmaščobnih kislin v živilih. Sprejet bi lahko bil v prvi polovici prihodnjega leta, veljal pa bo za živila, izdelana v Sloveniji in drugih državah.
