Tudi v Parizu veliko odvisnikov vzame mamilo na pločnikih, hodnikih blokov in poslovnih stavb, parkiriščih ali v javnih straniščih. Združenja za pomoč odvisnikom so zahtevala, da bi imeli uporabniki drog miren kraj, kjer bi lahko to storili v nadzorovanem prostoru in s steriliziranimi pripomočki.
Vsak dan naj bi pariško varno sobo, ki je v predelu, kjer je v Parizu mogoče videti na cesti največ odvisnikov od mamil, med 13.30 in 20.30 obiskalo okoli 400 odvisnikov. Mladoletnim je vstop prepovedan.
Pred vhodom se odvisnik najprej registrira. Dobi listek s številko, in ko se njegova številka pojavi na ekranu, lahko vstopi v sobo. Pokazati mora, katero mamilo bo vzel, kar omogoča, da ga strokovnjaki iz ekipe lahko opozorijo na kakovost, zlasti če vedo, da gre za eno od nekakovostnih mamil, ki krožijo po Parizu. Nato odvisnik zaužije mamilo. Ima 30 minut. Ekipa pazi, da ne pride do prevelikega odmerka. Ne smejo mu pomagati pri vbrizganju injekcije, lahko pa mu pomagajo najti žilo. Nato gre uporabnik v sobo za počitek, kjer so na razpolago medicinska sestra, socialni delavec in zdravnik.
Zakaj so varne sobe varne?
»Če bi varno sobo ustanovili prej, bi preprečili veliko smrti in okužb s HIV in hepatitisom C,« pravi Elisabeth Avril, direktorica združenja Gaia, ki bo upravljalo prvo pariško varno sobo.
Dare Kocmur iz ljubljanskega društva za zmanjševanje škode zaradi drog Stigma, ki vključuje v svoje programe okoli 600 uporabnikov drog, je o tem dejal: »Neposredni učinek delovanja varnih sob je predvsem v zmanjševanju neželenih škodljivih posledic drog za zdravje v povezavi s problematičnimi načini injiciranja, predvsem okužb zaradi souporabe injekcijskega pribora in drugih dejavnikov tveganja, ki so jim izpostavljeni uporabniki drog, ki si droge injicirajo na ulici.« Varne sobe tudi preprečujejo smrtne odmerke.
Možnost prehajanja v zdravstvene obravnave
Prvo varno sobo so odprli v Bernu (Švica) leta 1986. Danes jih je po svetu že okoli sto. »Držav, ki uvajajo varne sobe, je vse več,« je za Dnevnik povedal Kocmur. »Poleg Švice in Nizozemske so jih v Evropi uvedle že Nemčija, Danska, Portugalska, Španija, uvajata jo tudi Irska in Francija.« Vse imajo pozitivne rezultate, zmanjšale so se okužbe in kriminal. Na Danskem imajo celo potujoče varne sobe, ki so na avtobusu. Na Nizozemskem so jih postavili v vsakem mestu in morda je tudi to nekoliko prispevalo temu, da se je tam zmanjšalo število odvisnikov. Kocmur pravi: »Varne sobe imajo tudi določen vpliv na zmanjšanje števila uporabnikov drog. V primeru življenja na obrobju, brezdomstva in konzumiranja drog na ulici se predvsem obnavlja začaran krog. Stik s službami nizkopražnih programov in varnih sob pa ponuja veliko več. Normalizacija v zvezi z varno sobo omogoča spremembe v načinu življenja, opuščanje vloge odvisnika na ulici, s tem pa širjenje perspektiv za odločitve v smeri zdravstvenih obravnav – vključevanje v substitucijske programe in detoksikacijo.»
Nasprotovanje desnice
V Franciji so varno sobo uvedli šele zdaj zaradi odpora med desničarskimi poslanci in senatorji, ki so v varni sobi videli »prvi korak k legalizaciji mamil«. Toda senat, kjer ima večino desnica, je na koncu popustil. Pariška regija, v kateri je na oblasti desnica, zdaj noče financirati varne sobe, zato pa je bolj radodarno mesto Pariz, kjer so na oblasti socialisti.
Nekateri v Franciji so nasprotovali varnim sobam tudi zato, ker so menili, da se bo število narkomanov še povečalo. Kocmur pravi: »Samo zaradi obstoja varnih sob je skrajno nesmiselno domnevati, da bi se zaradi te ugodnosti nekdo odločil za uporabo drog, po katerih posegajo osebe v hudih stiskah. Te stiske največkrat predstavljajo sprožilni mehanizem za nastanek odvisnosti.«
