Ljubljana in z njo Slovenija bo, kot kaže, marca prihodnje leto le dočakala prvo varno sobo, ki bo namenjena (predvsem brezdomnim) odvisnikom od prepovedanih drog. Društvo Stigma se je že dokopalo do sredstev, ki bodo zadoščala za šestmesečni pilotni projekt. Kupili so že nekaj opreme in zaposlili diplomiranega zdravstvenika, ustrezen prostor pa še iščejo. »Varno sobo bi potrebovali že pred dvajsetimi leti. Če bi težave zdaj nastale zaradi enega prostora, bi bilo žalostno,« pravi vodja društva Stigma Borut Bah.
Pričakujejo sto uporabnikov
Medresorska komisija za področje drog je Stigmi najprej potrdila načrt, po katerem bi za delovanje varne sobe potrebovali 80.000 evrov na leto, na koncu pa so od ministrstva za zdravje prejeli 42.500 evrov, kar bo dovolj za šestmesečni pilotni projekt.
Za zdaj so že zaposlili diplomiranega zdravstvenika, s katerim so si ogledali nekaj varnih sob v tujini, nakupili so del potrebne opreme, še vedno pa iščejo ustrezen prostor. Občina jim je v brezplačno uporabo že ponudila dva prostora, ki pa žal nista bila ustrezna. Kot razlaga Bah, potrebujejo pritlični prostor v središču mesta (kjer se zadržujejo uporabniki, sicer varna soba nima smisla), dovolj velik prostor za pisarno, sprejemnico, stranišče in osrednji prostor za vbrizgavanje in njuhanje droge.
Varna soba, kakršna se obeta, bo kompromis. Ker imajo v Stigmi dovolj denarja le za zaposlitev enega strokovnega sodelavca, bo verjetno odprta le šest ur na dan. V njej bo lahko največ šest uporabnikov hkrati zaužilo drogo, zdravstvenik pa bo stalno prisoten. »Računamo, da bo med 15 in 20 uporabnikov v sobo prihajalo vsakodnevno, skupaj pa bo varno sobo uporabljalo približno 100 uporabnikov,« ocenjuje Bah. Pred začetkom delovanja jih čaka še natančnejša analiza potreb uporabnikov in dogovor o sodelovanju z nujno medicinsko pomočjo in policijo. Od policistov pričakujejo, da po vzoru iz tujine ne bodo »pretresali« uporabnikov v bližini varne sobe, temveč jih bodo kvečjemu preusmerjali vanjo.
Manj medicinskih zapletov in odvrženih igel
Varne sobe oziroma sobe za vbrizgavanje drog že dlje časa poznajo v nekaterih zahodnoevropskih državah. Namenjene so predvsem brezdomnim uporabnikom prepovedanih drog, ki niti nimajo druge izbire, kot da si drogo vbrizgavajo na javnih prostorih (parki, javna stranišča, garaže, kleti ipd.), in tudi drugim težjim odvisnikom, ki si morajo drogo injicirati takoj po uličnem nakupu. Medicinski zapleti ob prevelikih odmerkih, nesterilno okolje in z njim povezani prenosi virusov, bakterijske infekcije in poškodbe ven so največje težave tovrstnih uličnih odvisnikov.
Vbrizgavanje droge v varnih sobah poteka pod zdravstvenim nadzorom in v sterilnem okolju. Zdravstveno osebje je odvisnikom ves čas na voljo tudi za posvet, njihove težave pa se rešujejo pravočasno in posledično tudi uspešneje. Hkrati so varne sobe tudi pridobitev za širšo okolico, saj mestne parke in igrišča razbremenijo nezaželene stranske funkcije prostora za vbrizgavanje. »Varne sobe so za mesto lahko samo boniteta, ne pa minus. Izkušnje iz tujine kažejo, da jih okolica prej ko slej sprejme,« se strinja tudi dr. Milan Krek iz koprskega zavoda za zdravstveno varstvo, kjer bodo zadolženi za nadzor ljubljanske varne sobe. Ta v Sloveniji dolgo časa niti teoretično ni bila mogoča, saj je omogočanje uživanja prepovedanih drog definirano kot kaznivo dejanje. Od leta 2012 pa je v kazenskem zakoniku dodaten odstavek, ki govori, da omogočanje uživanja mamil ni kaznivo, če je pod nadzorom javnega zdravstva.
