Alpski smučarji vstopajo v novo sezono s spodbudno popotnico minule zime, ki je bila v številnih pogledih celo boljša od pričakovanj. Po letu premora Tine Maze se je poleg Ane Drev izstrelila na površje obetavna mlada generacija. Izstopa Boštjan Kline, predan športnik od glave do peta. Mariborčan je odločen, da bo v profesionalnem športu uspel. Za seboj vleče številne obetavne sotekmovalce, ki potrebujejo vodjo. Boljšega in uspešnejšega, kot so bili v svojih časih Mitja Valenčič, Bernard Vajdič, Aleš Gorza, Andrej Šporn in še kdo. Za zdaj kaže, da Boštjan Kline to je.
Kot v vsaki organizaciji so tudi v alpskem smučanju močni in šibki členi. Najmočnejši člen je pred sezono ženski veleslalom, v katerem je Ana Drev sposobna najvišjih uvrstitev. Drugi najmočnejši člen alpske smučarske reprezentance v sezoni 2016/17 je moška hitra reprezentanca s Klinetom. Po vidnih mestih lahko posega Ilka Štuhec v hitrih disciplinah, solidnih Ana Bucik v slalomu ter Maruša Ferk v alpski kombinaciji in slalomu. Vse višje leteči Žan Kranjec bo skrbel za moške veleslalomske uspehe. Najšibkejši člen pri alpincih pa je moški slalom, dolga leta paradna disciplina slovenskega alpskega smučanja. Na vrhuncu zime, ko si preizkušnje sledijo druga za drugo, je slovenska rana še toliko bolj vidna in nezaceljena.
Kakšen bi bil sanjski scenarij slovenskega alpskega smučanja ob koncu predolimpijske sezone? Da bi ženska reprezentanca uresničila cilje glavnega trenerja Denisa Šteharnika, ki si želi podvojitev točk v primerjavi z lansko sezono. V tem primeru bi osvojila več kot 2000 točk, kar bi pomenilo boj za peto mesto v pokalu narodov. Da bi se Ilka Štuhec redno uvrščala med najboljšo deseterico v obeh hitrih disciplinah ter se končno prvič povzpela na zmagovalni oder. Da bi se Boštjan Kline in Žan Kranjec še bolj približala svetovnemu vrhu ter da bi vsi skupaj konec marca ohranili cele kosti in vezi. Z napredkom je možna tudi osvojitev slovenske kolajne na februarskem svetovnem prvenstvu v Sankt Moritzu.
Kakšen pa bi bil črni scenarij? O koraku nazaj – manj kot štirih uvrstitvah na zmagovalni oder tekem svetovnega pokala, treh uvrstitvah v finale svetovnega pokala ter manj kot 1700 točkah svetovnega pokala v pokalu narodov – pred sezono ne razmišlja nihče.
