Ameriški volitve niso poštene, lažnivi mediji pa pomagajo demokratki Hillary Clinton. Tako se glasijo zadnje trditve v besednem arzenalu republikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa, s katerimi skuša izvesti politično protiofenzivo, potem ko so obtožbe o spolnem nadlegovanju žensk pretresle njegovo kampanjo.
Trditev o nepoštenosti volitev iz ust politikov obeh velikih ameriških strank ni prav pogosto slišati, sploh pa ne, če volitve šele bodo. Nekateri ameriških komentatorji jih razumejo kot pripravo na to, da Trump 8. novembra ne bo priznal poraza, ki se mu obeta (statistiki na podlagi anket ocenjujejo, da ima Clintonova trenutno od 90 do 95 odstotkov možnosti za zmago). V tem primeru je vprašanje, kako bi se odzvali njegovi pristaši po vsej Ameriki, obenem pa lahko takšen korak povzroči razkol v republikanski stranki, če bo njeno vodstvo volitve priznalo. Razhajanja so sicer očitna že sedaj, najvišji izvoljeni republikanski politik, predsednik predstavniškega doma Paul Ryan, v predvolilnih govorih denimo načrtno ignorira Trumpa. Duhove je včeraj skušal pomiriti podpredsedniški kandidat Mike Pence, ki je postal nekakšen glas razuma in ki je dejal, da bodo »spoštovali rezultate volitev«.
»Z nobeno nisem imel nič«
Trump obenem kategorično zanika, da bi nadlegoval ženske, potem ko jih je o tem spregovorilo že najmanj šest. »Lažejo,« trdi Trump. S tem pomagajo Clintonovi, enako pa po njegovem mnenju počno mediji. »Volitve so nepoštene zaradi medijev, ki v sodelovanju s kampanjo Clintonove delajo novice iz zgodb, ki se niso nikoli zgodile!« je zapisal na twitterju. »Z nobeno od teh žensk nisem imel nič. To je popolnoma izmišljen nesmisel, da bi ukradli volitve. Nihče žensk ne spoštuje bolj od mene,« je prav tako tvitnil.
Obtožbe o spolnem nadlegovanju so začele kapljati po nedavni objavi posnetka iz leta 2005, na katerem Trump razlaga, da poljublja in otipava ženske brez njihove privolitve in da mu je vse dovoljeno, ker je znana osebnost.
Ankete tesne, vsaj na prvi pogled
Kljub tej doslej največji aferi predvolilne kampanje ankete na nacionalni ravni kažejo presenetljivo tesne rezultate. V včeraj objavljeni raziskavi časnika LA Times Trump vodi za odstotek, petkova anketa Rasmussen Reporta mu daje dva odstotka prednosti. V anketi ABC Clintonova vodi za štiri odstotke, v anketi NBC pa za deset odstotkov. A pogled v posamezne zvezne države kaže manj napet položaj. Clintonova vodi v vseh, ki veljajo za odločilne, razen Ohia. Trump se bo po ocenah strategov poleg Ohia zdaj osredotočil predvsem na Florido, Severno Karolino in Pensilvanijo, ki jih mora dobiti, če želi priti v Belo hišo.
Wikileaks za Sandersa prepozen
Zaradi zgodb o Trumpovem nadlegovanju žensk ostajajo v ozadju nova razkritja o Clintonovi, ki jih objavlja Wikileaks. Med njimi je elektronska pošta njenih svetovalcev, ki nakazuje, da je Clintonova ob soočenju z demokratskim tekmecem senatorjem Berniejem Sandersom morda vnaprej dobila vprašanja. Dokumenti tudi kažejo, da je v plačanih govorih pred bančniki zagovarjala povsem drugačno politiko proste trgovine in nadzora finančnih korporacij, kot govori javno. Natanko to ji je očital Sanders in njegovi pristaši so lahko nejevoljni, da odkritja niso prej prišla na dan. Prav zato Trump pogosto omenja Sandersove privržence, in sicer v upanju, da ne bodo volili nekdanje zunanje ministrice. Trump je izpostavil tudi besede republikanskega vodje kongresnega odbora za nadzor, ki želi preiskati, ali je obstajal poskus vezane trgovine med FBI in zunanjim ministrstvom, in sicer tako, da bi ministrstvo odobrilo več zaposlitev agentov FBI v tujini, v zameno pa bi z elektronskega pisma, ki je šlo skozi zasebni strežnik Clintonove, umaknili oznako zaupno, da ravnanje ne bi bilo sporno.
