Vox populi: Poslanci naj prostotrgovinska sporazuma zavrnejo

Proti skoraj tri petine

Tudi večina anketirancev v oktobrski javnomnenjski raziskavi Vox populi, ki jo za Dnevnik opravlja agencija Ninamedia, sprejemu Cete in prostotrgovinskega sporazuma med EU in ZDA (TTIP) ni naklonjena. Da naj ju državni zbor zavrne, je menilo skoraj 60 odstotkov vprašanih, le slabih 18 odstotkov pa jih njun sprejem podpira. Verjetno vprašani v večji meri kot Ceti nasprotujejo sporazumu TTIP, katerega usoda se zdi tudi bolj negotova.

Kljub nasprotovanju pa si več kot dve tretjini anketirancev ne želi posvetovalnega referenduma, ki ga je o obeh sporazumih predlagala ZL (da naj državni zbor referendum razpiše, je odgovorilo le slabih 23 odstotkov vprašanih). Razlogov za to je lahko več. Eden od njih je, da posvetovalni referendum ni zavezujoč, tovrstno odločanje pa davkoplačevalce stane okoli štiri milijone evrov. Prav tako si mnogi (pre)pogostega obiskovanja volišč ne želijo in menijo, naj odločitve – še zlasti če teh ne povezujejo s svojim vsakodnevnim življenjem – odgovorno sprejemajo izbrani predstavniki ljudstva.

Še najbolj so za referendum privrženci ZL

Pričakovano so referendumu o sporazumih Ceta in TTIP najbolj naklonjeni privrženci ZL – podpira ga 43 odstotkov njihovih volilcev. Najmanj pa so navdušeni volilci NSi (proti jih je kar 82 odstotkov) in DeSUS (78 odstotkov). Prav tako so volilci Združene levice najbolj naklonjeni temu, da bi sporazuma Ceta in TTIP v državnem zboru padla (za tak odgovor se jih je odločilo kar 86 odstotkov), sledijo pa jim privrženci DeSUS (85 odstotkov), SD (67 odstotkov) in SMC (60 odstotkov).

Za mandatarja bi imeli raje Klemenčiča kot Cerarja

Podpora vladi se je ta mesec v primerjavi s prejšnjim rahlo dvignila. Da je uspešna, meni 35,3 odstotka anketirancev, slabih 62 odstotkov pa jih z njenim delom ni zadovoljnih. Po precejšnjem padcu podpore Cerarjevi ministrski ekipi julija letos, ko je njeno delo kot dobro prepoznalo le 27 odstotkov anketirancev, njena priljubljenost že tretji mesec zapored rahlo raste (avgusta ji je oceno uspešno prisodilo 32 odstotkov anketirancev, septembra pa 2,5 odstotne točke več).

Čeprav se zdi vse bolj verjetno, da bo aktualna vlada zdržala do konca mandata in da bodo torej prihodnje državnozborske volitve šele čez leto in pol – navsezadnje si volilci še tretjega zaporednega predčasnega odhoda na volišča ne želijo –, je že zaznati okrepljeno strankarsko volilno kampanjo. Zato so anketarji Ninamedie tokrat tudi preverili, koga bi si vprašani želeli videti na mandatarskem mestu. Navrgli so jim nekaj imen politikov in največ, 18 odstotkov, se jih je odločilo za prvaka SDS Janeza Janšo. Na drugem mestu je z 12,5 odstotka pristal predsednik SD Dejan Židan, tako rekoč enak delež (12,4 odstotka) vprašanih pa je kot najprimernejšo osebo za mandatarja ocenilo pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča.

Verjetno je Klemenčič v javnosti ohranil nekaj kapitala, ki si ga je prislužil z vodenjem komisije za preprečevanje korupcije, očitno pa si je simpatije okrepil z nedavno izjavo, da bodo letele glave, če bo primer Bavčar zastaral. Klemenčiča je kot najboljšo izbiro za mandatarja ocenilo za odstotno točko več vprašanih, kot bi jih na tem mestu želelo videti aktualnega premierja Mira Cerarja. Slednjega so izbrali predvsem volilci SMC, Klemenčiču pa so najbolj naklonjeni privrženci ZL in DeSUS. Prav tako pa je pravosodni minister premierja Cerarja prehitel na lestvici najbolj priljubljenih politikov, na katero se je ta mesec sicer uvrstil prvič.

Skoraj enak delež vprašanih kot Cerarja (okoli 11 odstotkov) bi si na mandatarskem mestu želel evropskega poslanca Igorja Šoltesa in ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Za omenjenimi pa precej zaostajata predsednica NSi Ljudmila Novak in prvak DeSUS Karl Erjavec. Novakovo kot najboljšo izbiro vidijo štirje, Erjavca pa dobra dva odstotka anketirancev. Križanja rezultatov pokažejo tudi, da si Janšo (ponovno) želi za mandatarja skoraj 85 odstotkov volilcev SDS, medtem ko je največ privržencev SD navedlo Dejana Židana (19 odstotkov), le malenkost manj pa Zorana Jankovića in Igorja Šoltesa.

SDS se je vrnila na prvo mesto

Na čelu strankarske lestvice smo v zadnjih mesecih priče nenehnim spremembam. Tako je bila po raziskavi Vox populi julija vodilna SDS, mesec dni kasneje SD, septembra pa SMC. Tokrat se je na prvo mesto vrnila SDS, Cerarjevo stranko pa so prehiteli tudi Socialni demokrati. Če bi bile volitve danes, bi Janševe demokrate obkrožilo slabih 14 odstotkov anketirancev. Če pa upoštevamo zgolj tiste, ki bi šli na volitve in so vedeli povedati, katero stranko bi volili (takšnih je bilo tokrat 57 odstotkov vprašanih, kar je skoraj šest odstotnih točk manj kot prejšnji mesec), bi SDS dobila dobrih 24 odstotkov glasov, SD 21 in SMC 18 odstotkov.

Na četrtem mestu strankarske lestvice je tudi tokrat Združena levica, ki bi si prislužila 14 odstotkov opredeljenih glasov. Ponovno pa se je nekoliko dvignila podpora NSi – s septembrskih osem na enajst odstotkov. Očitno gre rast pripisati še nekoliko bolj odločnemu poudarjanju predsednice stranke Ljudmile Novak, da je Nova Slovenija s SDS pripravljena sodelovati, vendar ne, če bo na njenem čelu Janez Janša. Novakova se bo sicer na kongresu prihodnji mesec potegovala za nov dveletni mandat vodenja stranke.

Če bi bile volitve danes, bi v parlament prišlo šest strank – najmanjša bi bila DeSUS, ki bi jo obkrožilo sedem odstotkov opredeljenih anketirancev. Prejšnji mesec bi vstop v državni zbor uspel tudi zunajparlamentarni SLS, tokrat pa bi ostala krepko pod parlamentarnim pragom. To gre najbrž pripisati dejstvu, da se stranki ne uspe več tako pogosto prebiti v medije, kot se je v času poletnih ostrih spopadov med sedanjim in nekdanjim predsednikom, Markom Zidanškom in Marjanom Podobnikom, ki so dobili epilog v Podobnikovi izključitvi iz stranke.