Dejstva govorijo, da lahko za večjo varnost v prometu pešci veliko naredijo tudi sami, in sicer že če so ustrezno oblečeni. Seveda je težko od posameznika zahtevati, da se ne oblači v temno barvo, toda ta prevedeno pomeni, da ga bo voznik opazil šele na razdalji 26 metrov. Pri svetlih oblačilih se razdalja poveča na 36 metrov, v prid večji varnosti pa si velja kupiti kresničko ali kakšen drug odsevni element, ki poveča razdaljo na 136 metrov. Za lažje razumevanje: voznik pri idealnih pogojih pri hitrosti 50 kilometrov na uro za zaustavitev potrebuje najmanj 26 metrov. Le malce višja hitrost zna biti za pešca pogubna.
Vidljivost bo v mesecih, ki so pred nami, bistveno slabša, zato je za voznike nujno, da še dosledneje upoštevamo omejitve hitrosti, na prehodih pešcem odstopamo prednost, vozimo v naselju še posebno previdno, zunaj naselja, še zlasti tam, kjer ni pločnikov, pa ne čisto ob robu, tako da zmanjšamo verjetnost trka. Raziskave so namreč pokazale, da pešci pogosto ne upoštevajo pravila, da morajo tam, kjer ni pločnikov, hoditi po levi strani ceste, saj lahko le tako vidijo vozilo, ki jim prihaja nasproti, in se pravočasno umaknejo, tudi če jih je voznik spregledal.
Vsak trk, pa če je hitrost vozila še tako nizka, na pešcu pusti posledice, pogosto smrtno nevarne poškodbe, najbolj ogroženi pa sta dve skupini: starejši od 65 let in otroci do 15. leta starosti. Pešci so pač najranljivejši udeleženci v cestnem prometu, njihova ozaveščenost pa je za njihovo varnost izjemno pomembna, vsaj tako kot ozaveščenost voznikov. Nepravilno prečkanje vozišča med vožnjo v mestu žal doživimo še vedno prevečkrat, prav tako prepogosto vidimo voznika, ki pešcu odvzame prednost, a se na srečo vse skupaj konča le z glasnim preklinjanjem posameznika, ki se tisti trenutek najverjetneje sploh ne zaveda, kakšno srečo v nesreči je imel.
Mnogi vozniki pozabljajo, da se tudi sami vsake toliko prelevijo v pešca in tako iz mišičastega prometnega udeleženca v nadvse šibkega, potrebnega pomoči. Ker gre za problematiko, ki pesti ves svet in posledično tudi Evropo – krvni davek vsako leto zahteva smrt približno 8000 pešcev, a se številka znižuje – poskušajo za večjo varnost pešcev nekaj narediti tudi proizvajalci. Vse več avtomobilov ima pešcem bolj prijazne motorne pokrove, testi varnosti EuroNCAP pa vključujejo tudi preizkus, kako se avto odzove ob trku s pešcem in kakšno varnost mu zagotavlja. Ker je ob trku za preživetje pešca ključna hitrost vozila, so območja omejene hitrosti, tako imenovane cone 30, z vidika infrastrukture zelo pomembna pri zmanjševanju posledic. Čeprav jih vozniki pogosto sprejemamo z nejevoljo, saj se nam zdi, da jih je preveč – primer je Ljubljana – pa so ključna, če želimo, da je bivalno okolje umirjeno in urejeno. In predvsem varno. Tudi za pešce.
