Zgodovina taj čija sega le nekaj stoletij v preteklost, spoznate pa jo lahko tudi v Ljubljani. Čeprav je to v osnovi borilna veščina, jo dandanes poučujejo bolj kot zdravilno prakso. Če stvari poenostavimo, bi lahko rekli, da je taj či dinamičnejša in gibljivejša oblika či gonga.
»Prednost taj čija in či gonga pred drugimi vadbami je, da sta to veščini, ki dajeta enak poudarek treningu telesa kot tudi uma, saj temeljita na principu taoistične filozofije jina in janga, kjer je končni cilj vadbe doseči harmonijo uma in telesa, ali kot bi rekli antični grški filozofi, spodbujata zdrav duh v zdravem telesu,« je razložil inštruktor taj čija in či gonga ter vodja šole Artelis v Ljubljani Marko Preston.
Učinkovito proti stresu
»V moji šoli vadba poteka petkrat na teden, vendar se večina ljudi odloči, da pridejo enkrat do dvakrat na teden. Udeleževanje vadbe enkrat na teden služi bolj temu, da se ljudje sprostijo in odpravijo negativne učinke vsakodnevnega stresa. Za tiste, ki si želijo več energije in zdravja, pa se priporoča, da vaje, ki se jih naučijo pri vadbi, samostojno in redno izvajajo doma. Vztrajna in redna vadba prineseta največ napredka in pozitivnih učinkov, vendar to velja za katero koli veščino,« je pojasnil Preston.
Z vadbo či gong in taj či se je sogovornik srečal pred več kot petnajstimi leti, vendar se je s taj čijem začel intenzivno ukvarjati kasneje. Razlog, ki ga je popeljal v svet taj čija in či gonga, je bilo zdravje, ki mu je začelo pešati zaradi stresa. Zdravje ga je tudi prisililo, da je že na začetku začel vaditi več ur na dan, iz česar se je sčasoma razvila globoka ljubezen do te vadbe. Zanimivo je, rad poudari Preston, da življenje včasih samo ponudi ovire, ki nas usmerijo na pravo pot. Na vprašanje, komu priporoča vadbo, odgovarja: »Včasih se pri takšnih vprašanjih rad nekoliko pošalim in rečem, da je či gong, kot tudi taj či, vadba, primerna za vsakogar, vendar vsakdo ne ve, da je takšna vadba primerna zanj. Težko bi izpostavil skupino, ki bi ji še posebno priporočal to vadbo. Navadno jo poiščejo ljudje, ki sami iščejo in imajo željo po pozitivni spremembi oziroma iščejo harmonijo v življenju. Tudi v tem primeru pa velja, da ko je učenec pripravljen, pride učitelj.«
V šoli prevladujeta dve starostni skupini, skupina od 30 do 45 let in skupina starejših. Vadbi bi bili načeloma primerni tudi za otroke, saj prej ko človek začne vaditi takšno obliko vadbe, bolje je. Vendar pa bi bilo treba vadbo prilagoditi otokom, saj imajo otroci več nemirne energije in impulzivnosti, zato se težje umirijo. Vadbo bi bilo zato treba poučevati bolj skozi igro. Vsekakor je to področje, ki še ni dovolj razvito, a ima velik potencial, saj tudi vodja šole meni, da bi bilo treba nekatere principe iz vadbe taj či in či gong učiti že v osnovni šoli.
Kombinacija gibanja in meditacije
Ljudje so skozi materialni svet in nerealne vsakodnevne urnike izgubili stik sami s seboj. »Ravno zato, ker so ljudje izgubili stik sami s seboj, potrebujejo obliko vadbe, kot je či gong ali taj či, da bi lahko ta stik ponovno vzpostavili. Vadba namreč poleg gibov vključuje tudi vodeno obliko meditacije, zato se načeloma vsi ljudje sprostijo že na prvi vadbi. Je pa potrebno približno dva do tri mesece, da se učinki vadbe prenesejo v vsakodnevno življenje,« je pojasnil inštruktor.
Obstaja na tisoče slogov in oblik či gonga, Marko Preston pa uči takšne, ki jih ljudje lahko začnejo izvajati kadar koli, ne glede na svoje predznanje ali telesno pripravljenost. Za taj či tudi velja, da se začne s preprostejšo obliko. »S stališča kitajske medicine je vsaka bolezen posledica slabega, zastalega ali blokiranega pretoka energije v telesu. Ker ta oblika vadbe celostno spodbuja harmonični pretok energije v telesu, deluje preventivno za vse oblike bolezni, ki pestijo sodobnega človeka,« je še poudaril Marko Preston.
