Nemška kanclerka Angela Merkel je obiskala Niger, ključno tranzitno državo pri sedanjih migracijah iz zahodne in osrednje Afrike na poti v Libijo. Nigrski predsednik Mahamadou Issoufou je izrazil pripravljenost, da Evropi pomaga, a zahteva milijardo evrov letne pomoči. Če je lani skozi Niger šlo v Libijo proti Evropi 150.000 migrantov, jih je bilo v prvih devetih mesecih letošnjega leta že 160.000. Za številne prebivalce Nigra, ki je najrevnejša država na svetu, je tihotapljenje migrantov, pa tudi mamil in orožja, pomemben vir zaslužka. »Ne moremo od neke države, ki ima izjemno veliko svojih težav, zahtevati boja proti migraciji, ne da bi ljudje imeli možnosti za razvoj,« je dejala Merklova.

Radi bi Marshallov plan

Samo prejšnji mesec so v Nigru priprli 60 ljudi, ki tihotapijo migrante, in nekateri so bili že obsojeni na 7 let zapora. Poleg tega so oblasti septembra zasegle 67 njihovih vozil. Merklova je obljubila, da bo Nemčija povečala sedanjo pomoč za gospodarski razvoj, ki je na leto 26 milijonov evrov. Prihodnje leto bo namenila dodatnih 17 milijonov evrov za ustvarjanje novih delovnih mest v osrednji regiji Agadez, kjer največji del prihodkov prihaja od tihotapljenja ljudi. Že zdaj dobi Niger od EU največ denarja na prebivalca v vsej Afriki. 

Predsednik Issoufou je vesel nemške podpore, a zahteva tudi obsežen »Marshallov načrt« za Afriko. Ne zdi se mu dovolj 1,8 milijarde evrov na leto, kolikor je lani EU zagotovila za Afriko. Samo za Niger, ki ima manj kot 2 odstotka vsega afriškega prebivalstva, zahteva milijardo evrov. 

Merklova je zavrnila možnost »Marshallovega načrta«. Dala pa je vedeti, da bo v naslednjih letih Niger dobil več denarja, če bodo sredstva, ki zdaj prihajajo, smotrno uporabljena. Očitno se nemška kanclerka boji, da bi pomoč, kot se v Afriki pogosto dogaja, pobrale skorumpirane elite.

Niger je po indeksu človeškega razvoja, kot ga navaja poročilo Združenih narodov, najrevnejša država na svetu. Hkrati je po naraščanju prebivalstva prvi na svetu (vsaka Nigrka ima povprečno 7,5 otroka), tako da vsako gospodarsko rast izniči eksplozija prebivalstva.

Tudi Etiopija je zelo pomembna

Poleg tega Niger na zahodu, iz Malija, ogrožajo arabski mudžahidi in uporniški Tuaregi, na severu, na meji z Libijo, vlada kaos, prav tako meja ni varna na jugu, iz Nigerije pa preti Boko Haram. »V vojni smo na treh frontah,« je Issoufou dejal Merklovi.

Merklovo je pot nato vodila v Etiopijo, v še eno zelo revno državo, ki jo hoče imeti za partnerico v boju proti migraciji. Kljub temu ni bila prizanesljiva v kritiki tamkajšnjega režima, ki svoje nasprotnike razglaša za teroriste in ki je nasilen zlasti proti pripadnikom ljudstva Oromo. Etiopija pa bi bila pomembna pri zajezitvi migracijskega toka, saj gre skozi njo več sto tisoč beguncev iz Somalije, Južnega Sudana in Eritreje.