Kar precejšnjo vsoto je že morala plačati naša država na račun neustreznih razmer za bivanje v ljubljanskem zaporu na Povšetovi. Pred kratkim smo pisali o treh obtoženih v zadevi Balkanski bojevnik, Jakobu Remškarju, Boštjanu Kopčiču in Marku Bubliću, ki so vložili tožbe na to temo – Kopčič pa jo je tudi že dobil. A tovrstnih zahtevkov je bilo v zadnjih letih še precej več. Med drugimi sta jo vložila tudi Gregor Britovšek, pri Gramozni jami v Ljubljani je leta 2002 umoril Matjaža Volka, in Igor Bavdek, ki je leta 2011 v Tepah pri Litiji ubil Tineta Resnika. Prvi prestaja 30-letno zaporno kazen, drugi pa je bil obsojen na 14 let in pol.
Britovšek, ki je slabo leto skupaj s še petimi priporniki bival v 18 kvadratnih metrov veliki celici (uporabnega prostora naj bi bilo nekaj več kot sedem kvadratnih metrov), zahteva 12.000 evrov odškodnine. V tem prostoru naj bi v povprečju preživel nekaj več kot 21 ur na dan, brez urejenega prezračevanja (zračili so le, če so bili vsi stanovalci na sprehodu) in klimatske naprave. V tožbi zatrjuje, da je bilo poleti neznosno vroče; pripornikom so bili sicer dovoljeni ventilatorji, a so jih morali nabaviti sami. Iz urada generalnega pravobranilca so nam sporočili, da je bil v zvezi s to tožbo na sodišču do zdaj opravljen prvi narok, dokaznega postopka pa še niso speljali. Kot smo izvedeli, Bavdek zahteva 28.400 evrov odškodnine, tožba pa se nanaša tako na bivanje v Ljubljani kot v mariborskem zaporu. Na Povšetovi je prebil 611 dni, potem pa še v Mariboru 266. Tudi o tem primeru sodišče še ni odločilo.
Osemnajst sodb evropskega sodišča
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je leta 2011 prvič razsodilo, da so bile zapornikom na Povšetovi kršene pravice iz določbe evropske konvencije o človekovih pravicah, ki prepoveduje nečloveško in ponižujoče ravnanje. V tem primeru so bili zaporniki zaprti v celici, veliki 16,3 kvadratnega metra, posamezniku je pripadalo 2,7 kvadratnega metra prostora. Dva zapornika sta bila lahko zunaj celice povprečno po dve uri in pol na dan, trije pa več kot devet ur. Toda večino tega časa so prebili v prostoru za rekreacijo, velikem 50 kvadratnih metrov, kjer je lahko bilo hkrati največ deset zapornikov. Sodišče je razsodilo, da prestajanje pripora ali zaporne kazni v zaprtem oddelku, v katerem ima posameznik na voljo manj kot štiri kvadratne metre osebnega prostora, v kombinaciji z omejenim časom, ki ga lahko preživi zunaj sobe, ter visokimi poletnimi temperaturami presega tisto mejo trpljenja, ki je nujno povezana z odvzemom prostosti.
Kot nam je sporočila namestnica generalnega državnega pravobranilca Mateja Senih, je ESČP v zvezi z bivanjem v Zavodu za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Ljubljana do zdaj izdalo 18 sodb, na podlagi katerih je bilo izplačanih vsega skupaj 109.500 evrov odškodnin. Evropsko sodišče je odločilo že o vseh doslej vloženih pritožbah, ki se sicer nanašajo na razmere v obdobju od leta 2009 do 2012. Mimogrede, nekateri so na ESČP iskali pravico tudi zaradi domnevno neustreznih pogojev bivanja v zaporu na Dobu. Neuspešno, kajti po oceni sodišča so pogoji tam ustrezni oziroma v skladu s standardi evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah.
Trenutno 121-odstotna zasedenost
Zaradi razmer v ZPKZ Ljubljana pa se posamezniki z zahtevami po odškodnini obračajo tudi na slovenska sodišča. Pravobranilstvu so jih doslej predali 55, skupno pa so »težke« 708.400 evrov. Za zdaj je bilo končanih dvanajst postopkov: sklenili so osem sodnih poravnav za skupno 27.400 evrov, v dveh primerih pa je odškodnino prisodilo sodišče (enkrat 2290, drugič pa 3980 evrov). Tožbeni zahtevki se nanašajo na obdobje vse od leta 2009 do danes. Po navedbah Senihove tožniki zatrjujejo, da se okoliščine bivanja v ZPKZ Ljubljana tudi po letu 2012 niso spremenile oziroma izboljšale, medtem ko Republika Slovenija odgovarja nasprotno, da je do izboljšav prišlo. Podatke smo dobili tudi iz uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, češ da je bilo sklenjenih še osem zunajsodnih poravnav za skupno nekaj več kot 11 tisočakov.
In kakšno je trenutno stanje v ZPKZ Ljubljana? Po podatkih, ki jih je zdaj mogoče dobiti tudi na spletu, je tam prostora za 135 pripornikov in zapornikov. Trenutno jih tam biva 167, zasedenost je torej 124-odstotna. Stanje je torej boljše kot pred leti, ko smo v nekem obdobju poročali celo o več kot 240 zaprtih. Dejstvo pa je, da Ljubljana že dolga leta nujno potrebuje nov zapor. Ne le da je Povšetova prenapolnjena, prostori so neprimerni, lokacija neustrezna, stavba dotrajana in posledično energetsko zelo potratna, zato so stroški vzdrževanja visoki.
