Po lanski italijanski zmagi Robertisime III Vasca Vascota, ki je prekinil kar petletno vladavino Esimit Europe briškega poslovneža Igorja Simčiča, je bila vrnitev zmagovalke iz leta 2009 Maxi Jene obet za novo, že peto zmago koprskega jadralca, olimpijca iz Barcelone leta 1992 Mitje Kosmine. Z mednarodno posadko in s taktikom, prav tako nekdanjim olimpijcem Gašperjem Vinčecem, je Maxi Jena prva obrnila na prvi boji, ki že tretje leto ni več v slovenskem morju pri Debelem rtiču, saj so prvi krak regatnega polja skrajšali, da je cilj bliže množici gledalcev ob tržaškemu Velikemu trgu. Tja je po prevzemu vodstva na tretji boji prva zapeljala Alfa Romeo bratske naveze Furio in Gabriele Benussi, Mitja Kosmina je tako še dvanajstič (štirikrat z Gaio Legend in osmič z Maxi Jeno) Barkovljanko končal na drugem mestu.
Zmaga za Tržačane in za družino Benussi
»Tehnično nismo naredili nobene napake, vendar je naša jadrnica proti vetru malce manj konkurenčna v primerjavi z Alfo Romeo, kar smo 'plačali' na drugi stranici regatnega polja. Prednost na prvi boji je bila premajhna, da bi lahko ohranili vodilno pozicijo,« je pojasnil Mitja Kosmina po prihodu pred pomole v središču Trsta, na katere se je v zgodnjepopoldanskem nedeljskem soncu zgrnilo na tisoče obiskovalcev. »Še vedno je drugo mesto boljše od tretjega,« pa je najprej slikovito pripomnil Gašper Vinčec. »Jadrnico smo prenovili, ji dali novega duha, ampak naše zgodbe s tem ni konec. Za zdaj je najpomembnejše predvsem to, da mi je uspelo Mitjo prepričati, da se z Maxi Jeno vrnemo na regatna polja,« je dodal.
Zmaga Tržačanov ima dvojni simbolni pomen. V prvi vrsti gre za zmago staršev Benussi, ki jim je uspelo spraviti skregana brata, ki 12 let nista spregovorila besede, in ju poslati na jadrnico, ki je med »turističnimi jadralci« pogosto krivec za povsem drugačne zgodbe. A tokrat je bila povezovalna. »To je zmaga naše družine in obenem zmaga Tržačanov,« sta v en glas poudarila Furio in Gabriele Benussi, ki sta si na jadrnici razdelila vlogi krmarja in taktika. »Tretji razlog za veselje pa je zmaga proti Maxi Jeni, ki smo jo proti gradu Miramar pustili za seboj in ji nismo več dovolili, da se vrne v igro,« je še dodal taktik Gabriele.
Trst se je v zadnjih letih spremenil
Zmaga sprtih bratov bi lahko bila povod tudi za razmišljanje o sobivanju Italijanov in Slovencev v mestu, kot je Trst, ki po tej plati vendarle postaja sodobno mesto. Z zornega kota Barkovljanke seveda ni nobenega dvoma, da so Tržačani bolj zadovoljni, ko so Slovenci poraženi, in tu v preteklosti ni šlo samo za klasično navijanje, ampak tudi za drugačne vzgibe v desničarskih in Slovencem nenaklonjenih krogih; Kosmini so nekoč grozili celo z bombnim napadom. Desničarska oblast je bila pripravljena vložiti tudi znatna finančna sredstva za najem jadrnic in svetovno znanih krmarjev, da so preprečili slovensko zmagoslavje, kar je bilo več kot zgolj navijaštvo.
Evgen Ban, glavni koordinator Zveze slovenskih športnih društev v Italiji, pravi, da je teh nasprotovanj vse manj. »Opažam, da se je Trst v zadnjih letih spremenil. Na Barkovljanki smo Slovenci vse bolj aktivni tudi v organizacijskem smislu. Sredi Trsta imamo animacije v slovenskem jeziku, kar nikogar več ne moti. To pomeni, da so nas sprejeli in na nas gledajo na drugačen način kot nekoč.«
Na letošnji Barkovljanki (to ime bo odslej blagovna znamka prireditve, s čimer se strinjajo tudi slovenski soorganizatorji) je nastopilo 1758 jadrnic, dobrih 200 manj od rekordnega leta 2003.
Izidi: 1. Alfa Romeo (Benussi, YC Adriaco Trieste, Ita), 2. Maxi Jena (Kosmina, YachtClub Hanibal, Slo), 3. Pendragon (Pitter, Soc. Triestina, Ita), 5. Adriatic Europa (Puh, JK Piranski zaliv), 15. Generali (Podunavac, JD Mariborčanka), 18. Scorpio (Krumpak, JK Izola), 19. Megaenergija (Žvan, YC Skipper Maribor, vsi Slo).
