Novogoriško sodišče je ugodilo nekaterim največjim upnikom nekdanjega Mipa iz Nove Gorice in razrešilo dosedanjega stečajnega upravitelja Miroslava Benedejčiča. Po sedmih letih in pol ga bo na tem položaju zamenjal upravitelj Marko Zaman. Večina upnikov s hitrostjo prodaje stečajnega premoženja ni bila zadovoljna, Benedejčič pa se bo na odločitev sodišča pritožil.
Upniški odbor, ki mu predseduje Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), si je za zamenjavo prizadeval zadnji dve leti. Nazadnje je zamenjavo podprlo šest od devetih članov upniškega odbora. Med upniki, ki so svoje mnenje lahko sporočili sodišču, so bili proti zamenjavi le na Ministrstvu za kmetijstvo, Finančni upravi in v zamejski finančni družbi KB 1909. »Vloga DUTB kot upnice in predsedujoče upniškemu odboru je maksimiranje vrednosti premoženja v stečajni masi. Pri tem DUTB upošteva znanje in izkušnje internih strokovnih služb. Metode stečajnega upravitelja so se razlikovale od predlogov DUTB in stečajni upravitelj ni upošteval zahtev ter mnenj upnikov,« so razloge za zamenjavo pojasnili v DUTB. Benedejčič je sicer prepričan, da si je zamenjavo nakopal, ker ni hotel ustreči največjim upnikom z ločeno prodajo z bremeni neobremenjene opreme. Če bi jo prodal skupaj z obratom, bi zanjo iztržil več in tako nekaj denarja namenil tudi za poplačilo nekdanjih delavcev, je prepričan. Ti so doslej dobili poplačanih približno tretjino od skupno 3,5 milijona evrov terjatev.
Prodal dobro desetino premoženja
Stečajnemu upravitelju je uspelo v dobrih sedmih letih med drugim prodati večino prodajaln, ki jih je imel Mip na območju Primorske, obrat v Tolminu in znamenito skulpturo bika. S prodajo premoženja je iztržil nekaj več kot pet milijonov evrov, z oddajanjem prostorov v najem in drugim upravljanjem stečajne mase še 2,5 milijona evrov. Glede na stečajno maso, ocenjeno na 46 milijonov evrov, to pomeni, da mu je uspelo prodati dobro desetino premoženja. Zataknilo se je pri prodaji osrednjega, danes na 29 milijonov evrov ocenjenega obrata v Kromberku, ki ga je Benedejčič ves čas ohranjal v delujočem stanju. Uspelo mu ni niti v sedmem poskusu, čeprav ga je nazadnje prodajal le še za 12 milijonov evrov. Kot pravi, je dvakrat prodajo preprečila banka, ki se ni strinjala s ceno, enkrat pa lokalna skupnost, ki jo je motila klavnica. Počasen postopek in različna mnenja so bili tudi glavni razlogi za nezadovoljstvo večine upnikov. Benedejčič je namreč dolgo vztrajal, da se obrat proda v celoti, in ne po delih.
Marko Zaman: Sledil bom željam upnikov
Stečaj bo v prihodnjih dneh prevzel Marko Zaman. Kako ga bo vodil naprej, bo lahko povedal po prevzemu poslov. Že zdaj pa je prepričan, da mora upravitelj slediti interesom upnikov in upoštevati njihove želje. »Če bodo upniki želeli prodajati premoženje po delih, ga bom tako tudi prodajal – upravitelj ne vodi postopka zaradi lastnih interesov, ampak zaradi interesov tistih, ki iz stečajnega postopka pričakujejo poplačilo,« pojasnjuje Zaman, ki je tudi predsednik Zbornice upraviteljev Slovenije.
Stečaj Mipa spada med srednje dolge aktualne stečaje v Sloveniji. Najdaljši stečaj doslej (Tekstilindus Kranj) je trajal 22 let, začel se je leta 1991, potekal pa je v obdobju prejšnje stečajne zakonodaje. Lani je povprečen stečaj v Sloveniji trajal 18 mesecev, trajanje stečajev pa se v zadnjih letih vztrajno skrajšuje in je pod evropskim povprečjem; v Evropi stečaj povprečno traja dve leti in in štiri mesece. Zaman pojasnjuje, da na čas stečajnega postopka vplivajo predvsem kakovost, vrsta in obseg premoženja stečajnega dolžnika. »Če ima v lasti nepremičnino na zanimivi lokaciji, bo upravitelj tako premoženje lahko hitro unovčil in razdelil med upnike,« pojasnjuje in dodaja, da tempo narekujejo tudi upniki, ki morda lahko vztrajajo pri višjih prodajnih cenah, ter sodni ali upravni postopki.
