V letu 2014 so v Veliki Britaniji zavarovalnice prejele približno 350 goljufivih vlog na dan, razširjenost zavarovalnih prevar ponazarja ekonomski psiholog in raziskovalec na Univerzi v Cambridgeu David Modic. Opozarja, da ta številka zajema le tiste prevare, ki jim jih je uspelo prepoznati, pri odkrivanju prevar pa so po njegovih besedah naivne tudi zavarovalnice.
Pri nas se na tem področju ne razlikujemo bistveno od svetovnega povprečja; po nekaterih ocenah število zavarovalniških prevar narašča. K temu prispevata tudi slabše finančno stanje posameznikov in povečan uvoz rabljenih in poškodovanih vozil, ki poleg tega, da se z njimi goljufa, ogrožajo tudi varnost ljudi. Prevare z zavarovanjem se pri nas med drugim pojavljajo na področju cestnega prometa, zdravstva in delovnih nesreč.
Pomanjkljivi mehanizmi odkrivanja prevar
Proti goljufijam se zavarovalnice borijo tako, da poskušajo prepoznati goljufive zahtevke in da zmanjšujejo tveganje, kar vlaganje zahtevkov otežuje vsem. »To niso optimalne rešitve. Prvi pristop je problematičen, ker pomeni, da se je goljufija že zgodila in je treba preverjati vse vloge. Z drugim pristopom pa zavarovalnice ščitijo sebe, in ne svojih strank,« pojasnjuje Modic. Ugotavlja, da je treba zmanjšati število goljufivih vlog tako, da se zaščiti stranke in se izogne nepotrebnemu preverjanju.
Zajezitev laganja in goljufanja omogočajo že drobne spremembe, pravi Modic. »S podpisom recimo jamčimo za to, da smo pošteno navedli vse podatke. Če je podpis zahtevan na začetku formularja, pri izpolnjevanju lažemo manj, kot če je podpis zahtevan na koncu.« Prepričan je tudi, da bi morali biti formularji izdelani tako, da bi odgovornost usmerjali nazaj, k posamezniku. Če je nekdo svoj telefon razbil pod vplivom alkohola ali v afektu, ga je treba opomniti, da je za svoje stanje odgovoren sam, pravi Modic.
Lažemo dvakrat na dan
»Lagati ne moremo tako, da ne bi vedeli, da lažemo, saj je laganje po definiciji zavestno podajanje realnosti, ki ni prava,« poudarja Modic. Na splošno sicer velja, da večina ljudi po malem goljufa, le malo ljudi se odloča za večje goljufije. Drobna dejanja namreč lažje opravičimo pred seboj, pravi Modic. »Ko nas nekdo vpraša, kje smo, na primer odgovorimo, da smo že v avtu, v resnici pa še vedno sedimo v pisarni.« Raziskave kažejo, da se zlažemo približno dvakrat na dan, lažne je približno 14 odstotkov naše elektronske pošte, 37 odstotkov telefonske komunikacije in 27 odstotkov pogovorov.
