Predsednik republike Borut Pahor je včeraj opravil pogovore s poslanskimi skupinami o izbiri novega zagovornika ali zagovornice enakosti. Predsednik bo izmed desetih kandidatov, ki so se prijavili na razpis, predvidoma do konca tedna izbral enega, ki ga bo predlagal v glasovanje državnemu zboru. V večini poslanskih skupin so bili po včerajšnjem pogovoru še redkobesedni in so poudarjali, da se do kandidatov niso dokončno opredelili. Po naših informacijah pa naj bi največ podpore užival Miha Lobnik. Da ga bodo podprli, naj bi v koalicijskih vrstah že obstajal »tihi dogovor«; zlasti močno zaslombo naj bi imel v SMC. Tako je torej mogoče pričakovati, da bo Pahor državnemu zboru poslal njegovo ime.
SDS podpira Mojco Ramšak
Kot smo že poročali, se je v družbeno-političnem javnem angažiranju Lobnik preizkusil kot zagovornik pravic istospolno usmerjenih, udejstvoval se je ob referendumu o družinskem zakoniku, bil je tudi kandidat za poslanca na listi Zavezništva Alenke Bratušek. Naši sogovorniki so ocenili, da bi mu pri opravljanju funkcije, ki je umeščena med civilno družbo in politiko, lahko pomagal njegov dobro razvit politični instinkt. Njegovo kandidaturo je Pahorju predlagalo petdeset predstavnikov civilnodružbenih organizacij in posameznikov, ki delujejo na področju preprečevanja diskriminacije.
Neuradno naj bi Lobnika kot enega od možnih kandidatov odobravali tudi v Združeni levici (ZL). Poleg njega naj bi se poslanci ZL pogovarjali še o kandidaturi dosedanjega zagovornika enakosti Boštjana Vernika Šetinca ter Matjaža Stareta, nekdanjega delavskega direktorja v Luki Koper. »Predsedniku smo povedali, da institucija zagovornika enakosti ne sme biti le človek z značko in sedežem, ampak da bo moral imeti možnost sestaviti ekipo, ki bo imela pomembno vlogo na področju preprečevanja diskriminacije,« so nam povedali v ZL. Iz SDS so sporočili, da podpirajo kandidaturo profesorice antropologije z ljubljanske filozofske fakultete Mojce Ramšak.
Novost po meri Bruslja
Poročali smo že, da bo funkcija zagovornika enakosti imela večjo težo kot doslej, saj bo to po noveli zakonodaje, ki je bila sprejeta letos, samostojen, od vlade in parlamenta neodvisen urad, podoben uradu informacijskega pooblaščenca ali varuha človekovih pravic. Poleg zagovornika so v uradu predvidene tri zaposlitve, institucija pa naj bi se kasneje še razširjala, zlasti če ji bo uspelo na mednarodnih (evropskih) razpisih pridobiti sredstva za raziskovanje diskriminacije in neenakosti. Pred letošnjo spremembo zakona o varstvu pred diskriminacijo je zagovornik Vernik Šetinc – ki je funkcijo moral opravljati sam, brez ekipe – deloval pod okriljem ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Kar država doslej varovanju pred diskriminacijo na podlagi spola, nacionalne ali etnične pripadnosti, invalidnosti in drugih »drugačnosti« ni namenjala zadostne pozornosti, je Sloveniji iz Bruslja grozila celo denarna kazen. Tako šibke in od vlade odvisne institucije namreč evropska zakonodaja ne dovoljuje. Doslej šibka institucija je po mnenju poznavalcev tudi razlog za to, da je uradno v Sloveniji zabeleženih primerov diskriminacije izjemno malo. To ne pomeni, da diskriminacije ni, temveč da je ozaveščenost nizka, možnosti preganjanja diskriminacije pa so (bile) pičle.
