Rusija je včeraj nepričakovano ustavila izvajanje več kot petnajst let starega sporazuma z Združenimi državami Amerike o razgradnji vojaških zalog plutonija, ki ga je mogoče uporabiti za izdelavo jedrskega orožja.
Moskva je svoj korak razložila kot sporočilo ZDA, da ne morejo proti Rusiji po eni strani uvajati zanje precej nebolečih sankcij, kot so storile zaradi ruske priključitve Krima in zaradi Ukrajine, po drugi pa nadaljevati selektivno sodelovanje na področjih, kjer to Washingtonu ustreza.
Moskva hoče povrnitev škode
Umik iz sporazuma, podpisanega leta 2000, je nov dokaz zelo poslabšanih odnosov Rusije in ZDA, ki so v zadnjem obdobju v strmem padcu. Državi imata nasprotujoči si stališči v Siriji, ZDA Rusijo obtožujejo vmešavanja v Ukrajino in celo v njihovo volilno tekmo, saj naj bi stala za računalniškimi vdori v komunikacijo demokratske stranke. Rusija pa je kritična zaradi sankcij ZDA in med drugim trdi, da s krepitvijo prisotnosti v vzhodni Evropi krši zaveze, dane po koncu hladne vojne.
Tako ni presenetljivo, da je Rusija navedla konkretne ukrepe, če naj se sodelovanje pri razgradnji plutonija spet vzpostavi. Moskva zahteva, da Washington umakne sankcije zaradi Ukrajine in Rusiji povrne škodo, ki so jo povzročili, obenem pa zmanjša svojo vojaško prisotnost na vzhodu Evrope na raven izpred šestnajstih let, ko je bil sporazum podpisan.
Zakaj se je Rusija odločila umakniti prav iz tega sporazuma in zakaj prav zdaj, ni čisto jasno, so pa imeli eni in drugi z njim že dlje časa težave. Rusija je namreč obtoževala ZDA, da se ne držijo dogovora in da za razliko od nje niso zgradile objektov za razgradnjo plutonija. Moskva je trdila, da želijo ZDA plutonij samo osiromašiti in skladiščiti, da bi ga lahko po potrebi znova uporabile. Rusija je imela na drugi strani pomisleke do načina razgradnje plutonija, ki ga je določal prvotni sporazum.
Udarec Obamovi jedrski politiki
Razlogi za ustavitev izvajanja sporazuma so lahko tudi širše politični. Ameriški predsednik Obama je kot eno svojih zunanjepolitičnih prioritet izpostavljal napore za zmanjšanje količine jedrskega materiala po svetu. Ustavitev izvajanja sporazuma je torej neposreden udarec tej Obamovi politiki, saj sporazum določa razgradnjo 68 metričnih ton plutonija, kar po ocenah ameriškega zunanjega ministrstva lahko zadošča za 17.000 jedrskih konic. Rusko zunanje ministrstvo v svoji razlagi pomenljivo navaja, da »je Obamova administracija storila vse v svoji moči, da uniči ozračje zaupanja, ki bi spodbujalo sodelovanje«.
Mogoče je tudi, da je šlo za predukrep zaradi ameriških napovedi o koncu pogajanj z Rusijo o Siriji. Mogoče pa je tudi, da ima Rusija z umikom iz prav tega sporazuma pred očmi tudi ameriško predvolilno tekmo, v kateri je republikanski kandidat Donald Trump prizanesljivejši do Moskve kot njegova demokratska tekmica Hillary Clinton. Sporazum sta leta 2000 sklenila Putin in tedanji ameriški predsednik Bill Clinton, nadgradili pa so ga leta 2010 in pod ta dokument sta se podpisala zunanja ministra Sergej Lavrov in Hillary Clinton. Kar pomeni, da lahko ustavitev izvajanja sporazuma postane tudi tema ameriških predvolilnih polemik.
