Po današnji slovesnosti pred kapelico v Hudi Jami bo v spremstvu protokola na pot proti Mariboru krenilo pogrebno vozilo s prvo, simbolično krsto. V prihodnjem mesecu bodo v Spominski park Dobrava, kjer so že izkopali velik grob za 3000 žrtev, prepeljali vse izkopane in označene posmrtne ostanke prvih 800 žrtev iz Hude Jame.
Večinoma gre za moške; njihova narodnost ali vojaška pripadnost za zdaj ni ugotovljiva. Vsem žrtvam – to delo še poteka – bodo odvzeli tudi vzorce tkiva, kar naj bi omogočilo, da bodo kasneje, z razvojem preiskovanja DNK, morda lahko ugotovili identiteto žrtev ali vsaj pomembne elemente identitete.
Obred bo vodil škof Lipovšek
Slovesnosti se bosta udeležila tudi predsednik države Borut Pahor in ministrica Anja Kopač Mrak, obred bo vodil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Po ocenah strokovnjakov v neodkopanih jaških leži še od 2200 do 2500 žrtev. Pogrebna slovesnost na Dobravi bo 27. oktobra.
»Sedem let so bili posmrtni ostanki žrtev povojne komunistične oblasti v Barbarinem rovu v Hudi Jami izpostavljeni razkroju in mrčesu – zdaj naj bi jih končno pokopali. Da se ta sakrilegij konča! Ne vidim razloga, da se to ni zgodilo že prej! Očitno nobena vlada od tedaj do danes tega problema ni dojela kot moralno breme na nacionalni vesti,« je začetek prenosa posmrtnih ostankov žrtev komentirala dr. Spomenka Hribar, ki državo že 25 let opozarja na dolg, ki ga ima do zunajsodno pobitih med drugo svetovno vojno in po njej.
»Pot do odločitve, kam in kako pokopati žrtve, je bila trnova,« pravi Dragica Bac z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
»Tudi danes je še slišati glasove, da bi morali žrtve kar pustiti v Hudi Jami in najti krivce. A to bi pomenilo, da smo spet na začetku,« resignirano ugotavlja Dragica Bac z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Dolgoletni pogovori med predstavniki države, Novo Slovensko zavezo in Rimskokatoliško cerkvijo, ki sicer načelno noče nastopati kot predstavnica domobrancev, so letos jeseni le obrodili sadove.
5. septembra sta se predsednik države Borut Pahor, ki se kot predsednik aktivno zavzema za civilizirano zaprtje tega žalostnega poglavja slovenske zgodovine, in ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore vendarle sporazumela, da bodo posmrtne ostanke prenesli v Dobravo, in ne na Teharje, ki so sicer po mnenju Slovenske škofovske konference najprimernejše mesto poslednjega počitka; tako je sklenila avgusta letos. Žrtve so, kot poudarjajo, prav s Teharij vozili v Hudo Jamo. Poleg tega so tudi bližje krajem, od koder naj bi bile žrtve domnevno doma.
Po obisku predsednika Pahorja avgusta na nadškofiji in po srečanju 5. septembra je bil dosežen konsenz, ki ga je podprla pa tudi Nova Slovenska zaveza. Tudi iz njihove javne izjave je razvidno, da so soglašali, da so »problemi ekološke sanacije, lastništva zemljišč, državnih in občinskih prostorskih načrtov, kulturnovarstvenih pogojev, nejasne pravne ureditve investitorstva ter nedokončana projektna dokumentacija v tem trenutku prevelika ovira«, da bi lahko žrtve pokopali na Teharjah. Iz skupne izjave predsednika Pahorja in nadškofa Zoreta je sicer razvidno, da je nadškof Zore odločitev o izbranem kraju le »vzel na znanje«.
V Rimskokatoliški cerkvi zamere do Zoreta
Po naših neuradnih informacijah nadškofu odločitev mnogi duhovniki in celo nekateri škofje zamerijo. Na dekanijskih in župnijskih srečanjih, pravijo naši viri, je slišati številne ugovore, celo stališče, da poskuša politika »Hudo Jamo« tudi z izbiro kraja izriniti na obrobje. Argument, da Teharje niso primeren kraj zaradi potrebne ekološke sanacije, ki jo mora po nalogu evropske komisije opraviti celjska Cinkarna, naj bi bil izmišljen, češ da bi bilo mogoče ustrezen prostor za skupni grob ob spomeniku očistiti v nekaj dneh. Dragica Bac z ministrstva tovrstna stališča zavrača: »Če bi bilo mogoče, bi žrtve pokopali na Teharjah. Vendar pa je po strokovnem mnenju, ki ga je potrdilo ministrstvo za okolje, to nemogoče. Če bi se odločili za Teharje, bi nam lahko očitali, da smo žrtve pokopali na smetišče.« Predsednik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik pa je za Dnevnik povedal: »Skrajni čas je, da žrtve pokopljemo; o tem smo enotnega mnenja. Strahota in sramota pa je, da Teharje še niso urejene. Toda če stroka pravi, da niso primeren kraj za pokop žrtev, potem je treba to mnenje upoštevati. Če ima kdo drugačne dokaze, naj jih predstavi.«
Nelagodje in strah, da gre le za izigravanje oblasti, vzbuja tudi dogovor o odvzemu in hrambi vzorcev tkiva. Nekateri namreč menijo, da bi morali vsem žrtvam takoj odvzeti DNK: »Težava je v tem, da četudi bi to storili, identitete žrtev ne bi mogli ugotoviti, saj ni na voljo potrebnih baz vzorcev za primerjavo,« pojasnjuje Dragica Bac. Kje bodo hranili odvzete vzorce, še ni povsem jasno. Med možnimi kraji na ministrstvu omenjajo kostnico v Škofji Loki in Teharje.
