Z zaslišanjem izvedenca ekonomske stroke Tiborja Hrena, ki ga je postavilo sodišče, in strokovne priče Črtomirja Časarja, ki je pripravil mnenje na predlog obrambe obdolženih, bi se moralo sojenje v zadevi Mip počasi končati. A se je zapletlo že s tem, da je bil Časar službeno odsoten, obramba pa je v spis vložila novo strokovno mnenje Anke Černe.
Nekdanjim vodilnim v Mipu – Vojtehu Volku in njegovemu sinu Marku Volku (nekdanjemu direktorju Mipa) ter zetu Marku Kovaču (nekdanjemu direktorju Pomurke) tožilstvo očita zlorabo položaja in preslepitev konzorcija bank. Nekdanji vodilni so namreč bankam, pri katerih so prosili za posojilo, v bilanci prikazali tudi šest milijonov vredno terjatev do romunskega podjetja Carnig As Florin, ki naj bi od Mipa kupilo tehnologijo za izdelavo mortadele.
Tožilstvo: Obramba zavlačuje
Tožilstvo je prepričano, da je bila pogodba s Carnigom fiktivna in da naj bi bila namenjena le za prikazovanje boljšega finančnega stanja Mipa. Tako naj bi preslepili konzorcij bank, da je Mipu odobril posojilo v višini osem milijonov evrov. Poleg preslepitve trojici očitajo tudi zlorabo položaja.
»V celoti se sklicujemo na mnenje Černetove, zato si ga mora ogledati tudi izvedenec Hren, želeli pa bi, da bi bila naša priča prisotna takrat, ko bo pričal izvedenec,« je navajala obramba. »To je manever obrambe, ker jim mnenje izvedenca ni v prid, gre za zavlačevanje postopka. Več kot en mesec so imeli časa, da bi ga lahko vložili v spis že prej in bi bili danes z njim že seznanjeni. Poleg tega je to že drugo strokovno mnenje,« je ugovarjala tožilka specializiranega tožilstva Mateja Gončin. Sodnica Jasmina Javornik je kljub drugačnemu predlogu obrambe izvedenca zaslišala, ustregla pa je tudi obrambi, tako da bosta 14. oktobra zaslišana tako Časar kot Černetova, znova pa je povabila tudi Hrena.
Bistvo Hrenovega izvedenskega mnenja je v tem, da je konzorcij bank Mipu odobril kratkoročni kredit za obratna sredstva, torej za financiranje nabave zalog, surovin za ohranjanje tržnega deleža, ki naj bi ga v Mipu porabili za plačilo dolgoročnih naložb. V poročilu za leto 2007 je tako prikazana izguba, pa tudi manjši prihodki, oba elementa pa pomenita, da banke kredita ne bi odobrile, je navajal izvedenec. Dvom o pristnosti šest milijonov evrov vredne pogodbe sicer zbuja tudi dejstvo, da je bila sporna pogodba podpisana oktobra 2007, romunsko podjetje pa je imelo že leto pozneje finančne težave, zato je šlo leta 2009 v stečaj.
Poleg fiktivnega posla še preslepitev bank
Obtožnica trojici poleg domnevno fiktivnega posla z Romunijo očita tudi preslepitev bank s podatki o poslovanju srbskega Kolbisa. Bankam so to podjetje prikazovali kot dobro, čeprav so bile njegove bilance porazne. Če bi banke to vedele, Mipu ne bi odobrile kredita, meni tožilstvo. Del obtožnice, ki Vojtehu Volku očita zlorabo pravic, se nanaša tudi na podjetje Eurovit. Vojteh Volk naj bi nenamensko porabil posojilo SID banke. Del posojila, ki ga je SID banka odobrila za Kolbis, naj bi mimo pravil odtekel v italijansko družbo Eurovit, kjer naj bi se izgubilo 315.000 evrov tega posojila. Denar je šel iz Kolbisa v Eurovit – obe podjetji sta bili v lasti Volkovih – na podlagi pogodbe o dobavi sojinih tropin.
