Svojci žrtev terorističnih napadov na ZDA imajo odslej možnost na domačih sodiščih tožiti Savdsko Arabijo in njene predstavnike, ki jih sumijo vpletenosti v dogodke 11. septembra. Kongres je namreč z veliko večino potrdil novi zakon in tako preglasoval predsednika Baracka Obamo, ki je hotel možnost takšnih tožb ustaviti z vetom.
Zakon, ki so ga poimenovali pravica proti pokroviteljem terorizma, sicer nikjer izrecno ne omenja Savdske Arabije, vendar je znano, da je prednostno spisan z namenom tožb proti njej. Petnajst od devetnajstih napadalcev 11. septembra je bilo njenih državljanov, v javnosti pa se že poldrugo desetletje ugiba, ali so nekateri predstavniki kraljevine pomagali napadalcem. Šele letos je bil objavljen zaupni del kongresne preiskave o napadih, ki govori o predstavnikih Savdske Arabije v ZDA. 28 strani dolg dokument ne daje dokazov o vpletenosti, a je porodil sume, navsezadnje zato, ker so ga imeli trinajst let zaklenjenega v predalu.
Riad grozil z ekonomskimi ukrepi
Svojci žrtev so odločitev kongresa toplo pozdravili. »Veselimo se te zmage in sojenja, ko bomo morda končno dobili več odgovorov o tem, kdo je v resnici stal za napadi,« je zapisala Terry Strada, ki je v napadih izgubila soproga, zadnje čase pa v kongresu aktivno iskala podporo zakonu.
Drugače je v Riadu. Tudi ta je v Washingtonu izredno močno lobiral proti zakonu, ki odnosom med težavnima, a dolgoletnima zaveznicama gotovo ne bo pomagal. Savdska Arabija je v preteklih mesecih celo neposredno grozila ZDA, kar je posebej vznejevoljilo nekatere kongresnike. Med drugim je žugala, da bo v primeru potrditve zakona odprodala za več sto milijard ameriških obveznic in drugega premoženja, kar bi lahko prineslo finančne pretrese. Strokovnjaki za ekonomijo menijo, da takšna poteza ni najverjetnejša glede na šibko stanje ekonomije v kraljevini, saj bi škodila tudi sami Savdski Arabiji.
Obama o posledicah za Američane
Novi zakon določa, da na ameriških sodiščih nobena tuja država ali njeni predstavniki nimajo imunitete pred odškodninskimi tožbami zaradi posledic mednarodnega terorizma ali kaznivega dejanja na ameriških tleh. Dodaja tudi, da pravosodni minister lahko predlaga zamrznitev takšnega sodnega postopka proti tuji državi za čas do enega leta, če potekajo meddržavni pogovori o poravnavi.
Obama trdi, da je zakonu nasprotoval prav zaradi njegove dikcije, ki da ruši desetletja dolgo načelo diplomatske imunitete, da tuje države ni mogoče tožiti na domačih sodiščih. Zato zakon po njegovem posredno ogroža ameriške diplomate in vojake po svetu, ker da lahko tudi oni postanejo tarče različnih tožb. »Moji pomisleki nimajo nič opraviti s Savdsko Arabijo ali s sočutjem do družin 11. septembra. Opraviti imajo s tem, da ne želim, da smo nenadoma izpostavljeni zasebnim tožbam za vse delo, ki ga opravljamo po svetu,« je dejal Obama, ki je veto na zakon vložil prejšnji teden.
Ko so demokrati in republikanci enotni
Toda prvič v skoraj osmih letih mandata se mu je zgodilo, da je kongres njegov veto preglasoval. Tako v senatu kot v predstavniškem domu je za to potrebna dvotretjinska večina. V obeh so jo zbrali zlahka. V stočlanskem senatu je bil rezultat 97 : 1, kar pomeni, da so Obami hrbet obrnili vsi demokrati z izjemo senatorja Harryja Reida. V 435-članskem predstavniškem domu pa je bil rezultat 348 : 77. Običajne strankarske delitve so izginile, Obama pa je to pripisal strahu za sedeže pred novembrskimi kongresnimi volitvami, ki bi lahko bili ogroženi, če bi imeli volilci vtis, da je neki senator ali kongresnik raje podprl bližnjevzhodno monarhijo kot svojce žrtev napadov na ZDA.
