Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je napoved letošnje gospodarske rasti izboljšal z 1,7 na 2,3 odstotka. Boljša so tudi pričakovanja za prihodnji dve leti. Prihodnje leto naj bi bila rast 2,9-odstotna, kar je pol odstotne točke več od predhodne napovedi, leta 2018 pa naj bi namesto 2,3 odstotka znašala 2,6 odstotka. Izboljšana napoved letošnje rasti od spomladanskih ocen je posledica višje rasti izvoza od prvotnih pričakovanj in višje pričakovane rasti domače potrošnje, so včeraj povedali na Umarju.
Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete meni, da za razmeroma visoko gospodarsko rast zagotovo ni zaslužna vlada. »Za rast izvoza gredo zasluge gospodarstvu in zunanjim dejavnikom, za porast potrošnje pa večjemu zaupanju potrošnikov,« pravi. Ob tem je vlada po njegovem mnenju zaradi zamude pri črpanju sredstev iz nove finančne perspektive odgovorna za visok upad naložb. »To je največji hendikep tega leta. Če bi vlada zadržala prejšnji tempo, bi bila lahko gospodarska rast še višja,« ugotavlja Kovač.
Izboljšanje razmer tudi na trgu dela
Po oceni Umarja se bo izvoz letos okrepil za 5,7 odstotka, kar je prav tako bolje od spomladanske napovedi. Rast izvoza naj bi se v prihodnjih dveh letih nekoliko umirila, a ostala visoka. Precejšen porast se obeta tudi domači potrošnji, ki naj bi letos namesto enega znašala kar 2,3 odstotka. V prihodnjih dveh letih se bodo znova okrepile naložbe, ki so letos zaradi zamud ob prehodu na novo finančno perspektivo upadle. Prihodnje leto naj bi porasle za šest, v 2018 pa za pet odstotkov.
Ob ugodnih gospodarskih gibanjih se bo nadaljevalo tudi izboljševanje razmer na trgu dela. Za letos predvidena rast zaposlenosti v višini 1,9 odstotka bo znatno višja od lanske 1,1-odstotne, število brezposelnih pa naj bi se v povprečju leta znižalo na okoli 103.000. Brezposelnost naj bi upadala tudi v prihodnjih dveh letih, tako da bi bi bilo leta 2018 brez dela v povprečju 88.000 oseb.
Po lanski upočasnitvi se zvišujejo tudi plače. Povprečna bruto plača v zasebnem sektorju bo letos nominalno porasla za 1,5 odstotka, v javnem sektorju pa zaradi odprave nekaterih varčevalnih ukrepov celo za 2,7 odstotka. V prihodnjih dve letih naj bi se nominalna rast povprečne bruto plače v zasebnem sektorju okrepila, v javnem pa upočasnila.
Cene življenjskih potrebščin bodo letos v povprečju ostale nespremenjene, v prihodnjih dveh letih pa na Umarju pričakujejo rahlo rast.
Več za varnost, infrastrukturo, znanost in zdravje
Čeprav je od višje gospodarske rasti pričakovati tudi več prihodkov v državni proračun, pa nova finančna ministrica Mateja Vraničar Erman ne namerava rahljati varčevalnega pasu. »Nekaj več je davčnih prihodkov, kot je bilo načrtovano spomladi, vendar to ne pomeni dodatnih možnosti za povečanje trošenja, temveč zahteva dodatne omejitve,« je ob včerajšnji vladni potrditvi proračunov za prihodnji dve leti poudarila nova finančna ministrica. Ob tem je pojasnila, da bo vlada kljub nadaljevanju postopne javnofinančne konsolidacije v proračunih za prihodnji dve leti namenila več sredstev ključnim prioritetam – varnosti, infrastrukturi, znanosti in zaposlovanju ter zdravju.
Najvišji obseg izdatkov v letu 2017 je v skladu s fiskalnim pravilom določen pri 9,527 milijarde evrov, medtem ko naj bi bilo prihodkov za 8,846 milijarde evrov. Prihodki se od ocene lanske realizacije povečujejo za pet odstotkov, odhodki pa za 3,8 odstotka. V letu 2018 znaša dovoljena višina izdatkov 9,573 milijarde evrov, prihodki pa naj bi znašali 9,267 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj bo prihodnje leto upadel na 1,6 odstotka BDP, v letu 2018 pa na 0,7 odstotka.
Krizo smo premagali
Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2016, Umar
PODATKI
INVESTICIJE (REALNA STOPNJA RASTI V %)
GOSPODARSKA RAST (V % BDP)
Čas vlade Janeza Janše
napoved
10
6,0
5,0
3,1
5
2,3
3,2
1,4
2,9
2,3
2,6
1,0
0,6
1,2
0
‒1,1
‒4,9
‒5
‒4,0
‒2,7
‒8,8
‒10
‒13,3
‒15
2010
2011
2012
2013
2014
2015
2016
2017
2018
zasebna potrošnja (realna stopnja rasti v %)
5
2,3
2,2
2,0
2,0
1,3
0,5
0,0
0
‒2,5
‒5
‒4,0
2010
2011
2012
2013
2014
2015
2016
2017
2018
