Obrambni proračuni držav so se od leta 1998 kar trinajst let nenehno povečevali, nato so začeli padati. Ta trend se je po podatkih švedskega inštituta Sipri, ki vsako leto analizira obrambne proračune držav po svetu, lani obrnil. Prvič po treh letih so zaznali rahel porast izdatkov za obrambne namene, ki so neenakomerno razporejeni med različnimi državami in regijami. Največ za obrambno še vedno porabijo ZDA (596 milijard dolarjev). Na lestvici prvih petnajstih držav z največjimi obrambnimi proračuni ni prišlo do bistvenih sprememb. Vse, ki so leta 2014 zasedale mesta v prvi petnajsterici, so tudi lani namenile obrambi največ.
Savdska Arabija je na tretjem mestu denimo zamenjala Rusijo, kar so v inštitutu Sipri pripisali predvsem padcu vrednosti rublja. Izdatki za obrambo Savdske Arabije so se namreč kljub vpletenosti v vojaške operacije v Jemnu tudi zmanjšali, kar je posledica padca cen nafte na svetovnih trgih, sicer glavnega polnilca savdskoarabskega proračuna.
Varčevanja zaradi krize je konec
Po ocenah inštituta Sipri podatki porabe za obrambne namene v Evropi kažejo, da se obdobje manjših obrambnih izdatkov zaradi varčevalne politike vlad vse od leta 2010 počasi bliža koncu. Število držav v zahodni Evropi, ki za obrambne izdatke namenjajo več kot v prejšnjih letih, se je povečalo in preseglo število tistih držav, ki so za obrambne izdatke namenjale manj. V povprečju je tudi zahodna Evropa še naprej vztrajala pri trendu manjših obrambnih proračunov, in sicer so se obrambni izdatki v tej regiji v primerjavi z letom 2014 zmanjšali za 1,3 odstotka.
Prav nasprotni pa so bili trendi v srednji Evropi, kjer so se obrambni izdatki že drugo leto zapored v povprečju povečali. Za lansko leto so raziskovalci Siprija za regijo srednje Evrope ugotovili povečanje za 13 odstotkov. Do največjega povečanja obrambnih proračunov je prišlo v državah, ki mejijo na Rusijo in Ukrajino, kar je prav posledica strahu pred Rusijo.
Več za zdravstvo
Poljska je tako denimo svoj obrambni proračun povečala kar za dobro petino (22 odstotkov) na 10,5 milijarde dolarjev, Romunija za dobro desetino (11 odstotkov) na 2,5 milijarde dolarjev (tako je za obrambni proračun namenila 1,4 odstotka svojega BDP). Močno so svoje obrambne proračune povečale tudi baltske države: Estonija (povečanje za 6,6 odstotka), Latvija (14 odstotkov) in Litva (33 odstotkov). A kot ugotavljajo v inštitutu Sipri, so se izdatki vseh evropskih držav članic Nata, med katere štejejo tudi Turčijo, zmanjšali za 250 milijonov dolarjev oziroma 0,3 odstotka v primerjavi z letom prej. Zanimivo je, da se je povečalo število držav, ki več namenjajo za zdravstvo kot za obrambo. Če je še v obdobju 1995–1997 za zdravstvo več denarja namenilo 61 odstotkov držav, se je ta delež v obdobju 2011–2013 povečal na 80 odstotkov. Takšen trend povečanja izdatkov je po ugotovitvah inštituta opazen že zadnjih 20 let, izjemi sta le Bližnji vzhod in vzhodna Evropa. A hkrati opozarjajo, da povečanje ni posledica namerne preusmeritve obrambnih izdatkov k zdravstvu. Neposredne povezave med povečanjem ali zmanjšanjem obrambnih proračunov in izdatki za zdravstvo raziskovalci niso ugotovili.
Države, ki največ porabijo za obrambo
SIPRI
PODATKI
DELEŽ IZDATKOV ZA OBRAMBO V CELOTNEM BDP
2010
2011
2012
2013
2014
2015
ZDA
3,3
4,7
4,6
4,2
3,8
3,5
Kitajska*
1,9
1,9
1,9
1,9
1,9
1,91
Savdska Arabija
13,7
8,6
7,2
7,7
9,0
10,7
Rusija*
4,0
2,7
2,3
2,4
2,4
3,1
VB
2,0
2,4
2,3
2,2
2,1
2,0
Indija
2,3
2,7
2,6
2,5
2,4
2,5
Francija
2,1
2,3
2,3
2,2
2,2
2,2
Japonska
1,0
1,0
1,0
1,0
1,0
1,0
Nemčija
1,4
1,2
1,3
1,3
1,2
1,2
Južna Koreja
2,6
2,6
2,6
2,6
2,6
2,6
Brazilija
1,6
1,4
1,5
1,5
1,5
1,4
Italija
1,7
1,3
1,7
1,6
1,6
1,5
Avstralija
1,9
1,9
1,8
1,7
1,7
1,8
ZAE*
6,1
ni podatka
5,5
5,1
6,1
5,7
Izrael
6,3
5,4
5,9
5,7
5,8
6,0
* ocene SIPRI
