Po odmevni izvolitvi Aleksandra Čeferina za predsednika Evropske nogometne zveze (Uefa) v javnosti vlada povečano zanimanje o različnih kombinacijah za njegovega naslednika na najvišjem položaju v Nogometni zvezi Slovenije (NZS). Čeferin bo zaradi prevzema funkcije v Uefi ponudil odstop na prihodnji seji izvršnega odbora NZS 8. oktobra, šele nato bo začel teči devetdesetdnevni rok za izvedbo volitev za novega predsednika.
Potencialni kandidati že odpadajo
V javnosti so se že pred Čeferinovim triumfom na izrednem kongresu Uefe v Atenah začela pojavljati imena potencialnih kandidatov za šefa NZS. Treba je podčrtati, da doslej še nihče ni najavil ali potrdil kandidature, večina omenjenih pa je že a priori zavrnila možnost, da bi se povzpela na enega najvišjih in javno izpostavljenih položajev v slovenskem športu. Za domače nogometne klube je pomembno, da bo imel novi predsednik NZS močne povezave v gospodarstvu, v štiriletnem mandatu pa bo imel zahtevno nalogo, kako popeljati člansko reprezentanco na veliko tekmovanje, saj je Sloveniji v zadnjih treh poskusih pod vodstvom Čeferina vselej spodrsnilo.
Na Čeferinovih prvih volitvah za predsednika NZS pred petimi leti je bil v igri za prevzem nogometne oblasti tudi Drago Kos, a se kasneje ni odločil za vstop v tekmo. Vprašali smo ga, ali bi tokrat sprejel izziv. »Ponavljam vajo iz leta 2011. Funkcija bi me zanimala, če ne bi bil lastnik podjetja, v katerem porabim ogromno časa. Ob obilici dela si ne bi mogel privoščiti, da bi prevzel še položaj predsednika NZS,« je bil jasen eden najbolj prepoznavnih nogometnih sodnikov Drago Kos.
V preteklosti se je med kandidati za šefa NZS pojavljal tudi ljubljanski župan Zoran Janković, a uradne kandidature nikdar ni pristavil. Janković sicer velja za večnega kandidata za najvišje športne funkcije v državi, še vedno pa ima močan vpliv na politiko ljubljanskega (moštvenega) športa. Janković včeraj ni želel komentirati namigovanj o potegovanju za Čeferinovo nasledstvo, ob izpostavljanju njegovega imena pa velja omeniti, da morajo uradni kandidati za predsednika NZS dokazati, da vsaj tri leta aktivno sodelujejo v nogometu, kar bi se pri Jankoviću lahko zataknilo. Med potencialnimi kandidati se je znašel tudi vodja računskega sodišča Tomaž Vesel, a je že prejšnji teden povedal, da se za vrh NZS ne bo potegoval zaradi nezdružljivosti funkcije, ki jo opravlja v Mednarodni nogometni zvezi (Fifa), kjer kot predsednik komisije za revizijo in skladnost nadzoruje tudi velikega šefa Giannija Infantina.
Podpora Šajna utira pot do zmage
V medijih za največje presenečenje med dosedanjimi morebitnimi kandidati za predsednika NZS velja javnosti manj znani podpredsednik ljubljanskih nogometnih sodnikov David McDowell Zor. »Kandidature ne izključujem, a za zdaj je moj morebiten vstop v tekmo za predsednika NZS še zelo oddaljen. Moral bi preučiti, kakšne možnosti bi imel, povrhu pa imamo še vedno aktualnega predsednika. Če bom sprejel odločitev o kandidaturi, vas bom obvestil, zagotovo pa bo več znanega v prihodnjih tednih,« nam je včeraj pojasnil David McDowell Zor, ki prav gotovo uživa podporo vplivnega Vlada Šajna, predsednika domače sodniške organizacije in člana sodniškega komiteja Uefe. Naši sogovorniki trdijo, da je Šajnova podpora zelo zaželena pri kandidatih, z Davidom McDowellom Zorom pa sta si očitno zelo blizu, saj sta ustanovila finančno podjetje Mediafin.
V zadnjih dneh so se pojavile tudi špekulacije o vrnitvi dolgoletnega predsednika NZS Rudija Zavrla, ki je ob prelomu tisočletja z zaporednima uvrstitvama na evropsko in svetovno prvenstvo doživel največji reprezentančni uspeh. »Jaz sem svoje že povedal. Skoraj dvajset let sem bil predsednik NZS. V tem času smo storili marsikaj dobrega, izzivov pa je še vedno veliko. Prepričan sem, da bodo nogometni delavci preudarno izbrali pravega kandidata,« je dejal Rudi Zavrl in dodal, da ga doslej še nihče ni prepričeval o vnovičnem prevzemu funkcije.
