Slovensko športno plezanje je konec tedna doživelo zgodovinski uspeh. Na svetovnem prvenstvu v Parizu sta se namreč kar dve Slovenki uvrstili na zmagovalni oder. Janja Garnbret je postala svetovna prvakinja v težavnosti, Mina Markovič pa je bila tretja. Slovenkama je družbo na zmagovalnem odru delala Belgijka Anak Verhoeven.

Janja Garnbret je v Pariz odpotovala kot vodilna v svetovnem pokalu, zato je pri 17 letih nosila veliko breme. Bila je namreč prva favoritka. »Zavedam se, da imajo vsi od mene visoka pričakovanja. A jih bom skušala odmisliti in v Parizu uživati,« je Janja Garnbret dejala pred odhodom. Svoje delo je najstnica v prenovljeni pariški dvorani Bercy opravila z odliko. V finalu je poleg Anak Verhoeven edina preplezala smer do vrha, a ker je bila Slovenka boljša v polfinalu, se je veselila naslova svetovne prvakinje. Drugič v zgodovini je na vrh stopila Slovenka, potem ko je bila pred 15 leti v Winterthurju svetovna prvakinja Mojstrančanka Martina Čufar.

Uresničila svoje sanje

»Že kot deklica sem sanjala, da bom nekoč tekmovala v svetovnem pokalu in postala svetovna prvakinja. V Parizu sem sanje uresničila. Ne znam opisati te sreče in še vedno ne morem verjeti, da mi je uspelo,« je navdušeno pripovedovala svetovna prvakinja. »Moja forma se vsako leto stopnjuje in upam, da se bo tako nadaljevalo. Ko sem v mladinski konkurenci dosegla uspehe, si nisem mislila, da jih bom ponavljala med članicami. Še vedno sem mlada, še vedno imam pred seboj dolgo kariero, tako da imam še veliko ciljev. V tej sezoni si želim zmagati v skupnem seštevku svetovnega pokala, a se s tem ciljem pretirano ne obremenjujem. Vsaka tekma mi pomeni izziv,« je pojasnjevala Janja Garnbret.

Mina Markovič je bila že trikrat skupna zmagovalka svetovnega pokala v težavnosti, v tej sezoni pa Ptujčanki ni šlo po načrtih. Nekaj časa se je iskala in se pred svetovnim prvenstvom z novo ekipo vendarle našla. Pri 28 letih je osvojila že svojo tretjo kolajno na svetovnih prvenstvih, drugo bronasto. »Celotno tekmovanje sem se počutila dobro in pripravljeno. Samozavest so mi vlivali dobri treningi. Pred finalom sem že med ogrevanjem čutila, da roke ne sodelujejo z mano. Težko mi je bilo nastopiti. Zagotovo bi se dalo preplezati še kakšen oprimek višje, a sem tudi s prikazanim več kot zadovoljna,« je priznala Mina Markovič.

Med najsrečnejšimi je bil novi selektor slovenskega športnega plezanja Gorazd Hren, ki je tudi dolgoletni trener Janje Garnbret. »V Parizu se je zgodil res sanjski scenarij. Doživel sem ga zelo čustveno. Janja si je zaslužila zmago. S prvimi tekmami v sezoni je pokazala, da je vrhunsko pripravljena. Po treh zmagah v svetovnem pokalu se je z njo malce poigrala glava, ampak nam jo je uspelo v pravem trenutku spet sestaviti, jo prepričati, naj v plezanju uživa. Ko uživa, je nepremagljiva,« pravi Gorazd Hren, ki se je veselil tudi uspeha Mine Markovič. Pravi, da za uspehi slovenskega športnega plezanja stoji celotna ekipa, posebej pa je izpostavil Urha Čehovina in Luka Fonda.

Adam Ondra edini do vrha

Kot vodilni v svetovnem pokalu v težavnosti je v Pariz odpotoval tudi Domen Škofic. Med najboljšo osmerico se je uvrstil z drugim polfinalnim izidom, danes pa je v krasnem vzdušju polne dvorane Bercy zasedel četrto mesto. »Dal sem vse od sebe. S tega stališča si nimam česa očitati. Nisem razočaran, zavedam pa se, da bi lahko dosegel tudi boljši rezultat,« je med spremljanjem Adama Ondre svoj nastop ocenil Domen Škofic. Čeh je pokazal, da je izjemen plezalec, ki navdušuje na vseh ravneh. Adam Ondra je namreč edini izmed finalistov preplezal do vrha zahtevne in atraktivne smeri. Da je ta čas najbolj vsestranski športni plezalec, je dokazal z drugim mestom v balvanskem plezanju.

Izmed drugih slovenskih uvrstitev je bil najbližje uvrstitvi v finale Jernej Kruder. V konkurenci balvanskega plezanja je svetovni podprvak z zadnjega prvenstva svoj nastop končal na enajstem mestu. Gregor Vezonik je bil 45. Urban Primožič je polfinalni nastop v težavnosti končal na dvanajstem mestu, Rebeka Kamin je bila 21., Tjaša Kalan 27., Martin Bergant pa 37. V konkurenci balvanskega plezanja je bila Tjaša Slemenšek 27., Julija Kruder pa 29. Svetovna prvaka v balvanskem plezanju sta postala Švicarka Petra Klingler in Japonec Tomoa Narasaki. V konkurenci hitrostnega plezanja Slovenija ni imela svojega predstavnika, najboljša na svetu pa sta postala Rusinja Ana Ciganova in Poljak Marcin Dzienski.