V kabinetu predsednika republike še preštevajo prijave kandidatov za novega zagovornika načela enakosti, za zdaj pa sta svojo kandidaturo potrdila dosedanji zagovornik Boštjan Vernik Šetinc in aktivist Miha Lobnik. Iz kabineta so sicer sporočili, da je prijav »veliko«, imena pa bodo objavili v ponedeljek.
Pahor spet pred politično izbiro
Glasovanje o kandidatih bo letos prvič potekalo v parlamentu, na predlog predsednika republike Boruta Pahorja. Ta se bo pred izbiro o kandidatih posvetoval s poslanci. V političnih krogih je sicer mogoče slišati, da Miho Lobnika vidijo kot resnega kandidata. Njegovo kandidaturo je Pahorju predlagalo petdeset predstavnikov civilnodružbenih organizacij in posameznikov, ki delujejo na področju preprečevanja diskriminacije. Lobnik je v javnosti znan kot zagovornik pravic istospolno usmerjenih, angažiral se je ob referendumu o družinskem zakoniku, bil je tudi kandidat za poslanca. Naši sogovorniki ocenjujejo, da bi mu pri opravljanju funkcije, ki je umeščena med civilno družbo in politiko, lahko pomagal njegov dobro razvit politični instinkt.
Informacij o drugih možnih kandidatih za zdaj ni bilo mogoče pridobiti.
Funkcija zagovornika enakosti bo imela poslej večjo težo, saj bo to samostojen, od vlade in parlamenta neodvisen urad, podoben uradu informacijskega pooblaščenca ali varuha človekovih pravic. Pred letošnjo spremembo zakona o varstvu pred diskriminacijo je zagovornik deloval pod okriljem ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Funkcija bo poslej tudi kadrovsko okrepljena – poleg zagovornika, ki je doslej deloval sam, naj bi bili v uradu zaposleni še trije uslužbenci, urad pa naj bi se v prihodnosti še razširjal. Zagovornik bo žrtve lahko zastopal pred sodišči in izvajal inšpekcijske postopke. Amnesty International Slovenije je ob tem politiko pozval, naj bodočo institucijo tudi ustrezno finančno in kadrovsko podpre.
EU bo bolj zadovoljna
Takšno okrepitev zagovornika je od Slovenije zahtevala evropska komisija. Ta je v preteklosti večkrat ugotovila, da »enoosebni« zagovornik ne ustreza zahtevam evropske zakonodaje, ki določa, da morajo države spremljati kršitve, jih obravnavati in hkrati analizirati družbenopolitične situacije, ki so vir diskriminacije. Slabši položaj žensk, preganjanje istospolno usmerjenih, šikaniranje pripadnikov drugih narodnosti ali izključevanje oseb s posebnimi potrebami so namreč posledica kompleksnih dejavnikov, ki jih je treba natančno proučiti. Ker Slovenija takšnega pristopa do diskriminacije ni zagotavljala, ji je tudi grozil postopek, ki bi lahko pripeljal do visokih denarnih kazni.
Dosedanji zagovornik enakosti BoštjanVernik Šetinc je zadovoljen, ker bo funkcija zagovornika okrepljena. Na to potrebo je vsa leta opozarjal tudi sam. Opozoril je, da je za opravljanje službe tudi »nujna zadostna merica državljanskega poguma«.
Raziskovalka in aktivistka na področju diskriminacije Renata Šribar pravi, da bo moral novi zagovornik poskrbeti tudi za prepoznavnost funkcije, saj se bodo le tako žrtve diskriminacije sploh odločale, da diskriminacijo prijavijo. »Ozaveščenosti na tem področju ni,« opozarja. Poznavalci že več let ocenjujejo, da je nizko število prijav diskriminiranja na delovnem mestu in v javnem življenju zlovešč znak, saj to nikakor ne more pomeniti, da je Slovenija dežela brez diskriminacije, temveč kvečjemu, da diskriminacijo toleriramo kot del našega vsakdana.
