Učite se, da boste nekoč veliko znali, so bile pred desetletji besede nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza - Tita. Nekateri so jih vzeli bolj, spet drugi nekoliko manj resno, toda zgolj učenje, takšno formalno, kot ga še danes izvajajo osnovne in srednje šole ter fakultete po vsem svetu, še zdaleč ni sopomenka za uspeh. Če kdo, je to s svojim primerom dokazal Soičiro Honda.
Možakar, ki je šolo zapustil že pri 15 letih, se je namreč do konca življenja kot ustanovitelj Honde zapisal med večne v hiši slavnih, se podpisal pod 150 različnih patentov in na svojstven način spremenil svet motociklov in avtomobilov, kot ga dojemamo danes. »Diploma ni zagotovilo, da vam bo uspelo v življenju, zato mi zanjo ni kaj dosti mar. Znanje je tisto, česar si sam želim,« je večkrat poudaril.
Fordov model T mu je spremenil življenje
Japonec je tipičen dokaz rekla, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Njegov oče je bil kovač, imel pa je tudi delavnico, v kateri je popravljal kolesa, ki so v času okoli prve svetovne vojne tudi v deželi vzhajajočega sonca postajala vse bolj priljubljena. Sin mu je seveda pomagal. Ko je v njihovo vas zapeljal prvi avto, šlo je za Fordov model T, in je Soičiro zavonjal nafto, mu je to popolnoma spremenilo življenje. »Ko je zapeljal mimo mene, mi najprej sploh ni bilo jasno, kako se takšna gmota lahko premika. Nato sem se podal v lov za njim. Tekel sem tako hitro, kot sem le lahko,« se je spominjal dneva, ki mu je spremenil življenje. V lokalni reviji je videl oglas mehanične delavnice, zbral dovolj poguma, da je pisal lastniku, in se podal v Tokio. Bil je dovolj prepričljiv, da so mu ponudili delo. Ni bilo kaj dosti plačano, je imel pa brezplačno streho na glavo. Njegovo željo po delu je opazil tudi lastnik Juzo Sakakibara, od šefa pa se je naučil ne zgolj, kako popraviti vozilo, temveč tudi, kako se obnašati s strankami. Vpijal je znanje inženirja in poslovneža. Šest let pozneje se je poln izkušenj vrnil domov in odprl podružnico svojega šefa. Posel je hitro nadgradil, saj je izdeloval smetarske tovornjake in predeloval avtobuse, da so lahko prepeljali veliko potnikov. Kmalu je zaposloval že 30 ljudi.
Ker je bil barvno slep, se je izognil vojski
Ko so ga poklicali k služenju vojaškega roka, so na zdravniškem pregledu ugotovili barvno slepoto, zato se je vojski uspešno izognil. Vonj po bencinu mu je postajal vse pomembnejši, zaželel si je dirkanja. Že na prvi dirki je prišlo do nesreče, v kateri pa se je huje poškodoval njegov brat, ki jo je med prevračanjem avtomobila skupil z zlomom hrbtenice, sam ni bil resneje poškodovan. Bilo je dovolj, da je dirkanju rekel ne, tudi na prigovarjanje žene: »Ko je prišla žena do mene, je jokala in me milo prosila, naj preneham dirkati. Ugodil sem njeni želji.« Leta 1936 se je Honda odločil, da mu je dovolj popravljanja avtomobilov in ga bolj zanima proizvodnja. Ustanovil je podjetje Tokai Seiki za izdelovanje batnih obročkov, njihova prva večja stranka pa je bila Toyota. Imel je velike težave s kakovostjo, od 50 obročkov so bili namreč le trije ustrezni. Prihodnji dve leti se je zato posvetil učenju, obiskoval je številna podjetja in se seznanjal s tehnikami. Z uspehom. Izboljšal je kakovost, pridobil nove stranke, podjetje pa je na vrhuncu zaposlovalo že 2000 ljudi. Izbiral je tudi takšne delavce, s katerimi se ni strinjal, rekoč: »Če zaposliš le tiste, ki jih razumeš, v podjetju ne bo nikoli ljudi, ki so boljši od tebe. Vedno se je treba zavedati, da so med tistimi, ki jih ne maramo, dostikrat izjemni posamezniki.« Nato je Japonska vstopila v drugo svetovno vojno, podjetje je prišlo v last ministrstva za obrambo, 40 odstotkov delnic so prodali Toyoti. Sledila so bombardiranja Američanov in tovarno so porušili. Kar je ostalo, je januarja 1945 porušil še potres. To pa njegove želje po napredku ni ustavilo. Leta 1948 je ustanovil podjetje Honda Motor Company. Začetki so bili povezani z manj zmogljivimi motocikli, model C-100 pa je leta 1959 postal najbolje prodajan po vsem svetu. Sledil je model dream, ki so ga prodali po 100.000 primerkov na mesec, leta 1968 pa so prodali že trimilijonti motocikel. Bili so uspešnejši od Triumpha in Harley-Davidsona. Nato so sledili še avtomobili. Za razmere onkraj luže so bili neverjetno varčni in okolju prijazni, civic pa je postal prodajni hit; v manj kot petih letih so jih prodali 375.000. To so bili pač časi naftne krize. Leta 1979 je tako Honda v ZDA zgradila svojo prvo tovarno. Nič čudnega, saj so na ameriškem trgu prodali polovico svoje proizvodnje.
Njegov vzornik je bil eden najpomembnejših izumiteljev vseh časov Thomas Edison, zase pa je pogosto dejal, da je kot Napoleon, ko beseda nanese na mehaniko. V tujini se ga je oprijel vzdevek japonski Henry Ford. V prostem času sta skupaj z ženo Sači veliko letela, saj sta oba imela licenco za pilota, zanj usodna pa je bila 5. avgusta 1991 odpoved jeter. Imel je 84 let. Pred smrtjo je dejal: »Vrednost življenja lahko merimo tudi po tem, kolikokrat je bila duša globoko premešana.« Danes je Honda Motor Company, ki ob avtomobilih in motorjih proizvaja tudi letala, velikan z več kot 100 milijardami evrov letnih prihodkov in blizu 200.000 zaposlenimi.
