Kazen, ki grozi Deutsche bank, presega sredstva, ki jih je investicijska banka za te namene rezervirala v zadnjih letih. Teh je za okoli 5,5 milijarde dolarjev in naj bi jih banka še nekoliko okrepila. V banki so po tem, ko so ameriški mediji objavili informacijo o zahtevani globi, zatrdili, da se ne nameravajo pogoditi za omenjeno vsoto, temveč nameravajo v pogajanjih doseči bistveno nižjo poravnavo. »Pogajanja so se šele začela,« pravijo v banki. Ameriško pravosodno ministrstvo je podobne postopke zaradi tveganih in spornih poslov s hipotekarnimi obveznicami, ki so pomagale napihovati nepremičninski balon, uvedlo proti več bankam. V Deutsche bank pričakujejo, da bodo na koncu sklenili poravnavo, ki bo bistveno nižja od pogajalskega izhodišča ameriške strani. Koliko, v banki uradno ne razkrivajo.
Ameriški časnik Wall Street Journal sicer poroča, da v banki ne pričakujejo več kot dva- do trimilijardno poravnavo. V banki naj bi stavili predvsem na dejstvo, da so v minulih letih že plačali okoli 1,9 milijarde dolarjev poravnav, prav tako povezanih s spornimi hipotekarnimi obveznicami. Če bi bila Deutsche bank res primorana plačati visoko globo, bi bil to izjemno slab signal za ostale evropske banke, ki jim prav tako grozijo podobne preiskave, med drugim Credit Suisse in Barclays. Za najvišjo vsoto se je zaradi zavajanja investitorjev, ki so nasedli v hipotekarnih obveznicah, doslej morala poravnati Bank of America, in sicer za več kot 16 milijard dolarjev. Skupina Goldman Sachs je plačala pet milijard dolarjev kazni, od tega je 1,8 milijarde dolarjev morala nameniti za pomoč posojilojemalcem, ki so se po izbruhu krize znašli v hudih finančnih težavah.
Novica je negativno vplivala na tečaj banke, ki se je takoj po objavi na newyorški borzi znižal za okoli sedem odstotkov. Deutsche bank se je tudi brez omenjenih postopkov znašla v globoki krizi. Lani je utrpela rekordno izgubo in še vedno je ena od evropskih bank z najnižjo kapitalsko ustreznostjo. Napovedana vsota za poravnavo je mnoge analitike negativno presenetila in po poročanju Frankfurter Algemeine Zeitung bi utegnila banka znova potrebovati svež kapital. Analitiki namreč doslej niso računali na več kot okoli 2,4 milijarde dolarjev potencialnih kazni.
Zgodba s hipotekarnimi obveznicami, s katerimi so banke ustvarjale visoke dobičke, sega daleč v leta pred izbruhom finančne krize. Celoten sistem je temeljil na odobravanju hipotekarnih posojil kreditojemalcem, ki po običajnih pogojih posojil zaradi prenizke bonitete oz. dejanske kreditne nesposobnosti ne bi dobili. Banke so tveganja prenašale na investitorje, ki so kupovali zapletene finančne instrumente, iz katerih ni bilo mogoče enostavno razbrati, kako tvegani oz. varni so. Hkrati so bonitetne agencije kompleksno strukturirane hipotekarne obveznice ocenjevale z najvišjimi bonitetnimi ocenami, kar je delovalo še dodatno zavajajoče. Ko je počil nepremičninski balon, se je izkazalo, da so te hipotekarne obveznice ničvredne. Investitorji so se čutili zavedene in so proti bankam vložili serijo tožb.
