»Koalicijski valjar«, kot je zadnje glasovanje parlamentarnega odbora za infrastrukturo, okolje in prostor imenoval poslanec SDS Tomaž Lisec, je prejšnji teden še v drugo potrdil predlog nove dimnikarske zakonodaje in jo z množico koalicijskih amandmajev vred poslal v končno obravnavo državnemu zboru. Glasovanje članov odbora o nadomestitvi obstoječih koncesijskih monopolov z licenčnim sistemom proste izbire dimnikarja je potekalo skoraj brez poslanske razprave, pa čeprav se je tudi ob tokratni obravnavi izkazalo, da predlaganemu zakonu o dimnikarskih storitvah z izjemo ministrstva za okolje in prostor ter koalicijskih poslancev nasprotujejo vsi, ki so se oglasili na to temo: dimnikarski sekciji pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), civilni iniciativi za ukinitev obveznih dimnikarskih storitev VCP Dimnik in DCI Malečnik, komisija državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Zveza ekoloških gibanj, po opozorilih direktorja Zbornice komunalnega gospodarstva pri GZS Sebastijana Zupanca pa tudi pravnik Rajko Pirnat, strokovnjak za kakovost zraka in njegove vplive na človeško zdravje dr. Peter Otorepec z Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja ter ministrstvi za zdravje in za obrambo.
»Ta zakon ima brez končnih določb 32 členov, zakonodajnopravna služba (državnega zbora, op. p.) je dala pripombe k 28 členom... Razumem civilnodružbene pobude, razumem dimnikarje, je tudi dejstvo, da imamo dimnikarske tajkune (kot jih imenuje civilna družba), ki imajo po več ali mogoče preveč koncesij in nestrokovno opravljajo svojo dejavnost. Toda to ni razlog, da zadevo obrnemo na glavo z zakonom, s katerim smo vsi nezadovoljni. Preveč je neresnosti, na koncu bo mogoče še kaj gorelo in se bo kdo zadušil,« je poslanec ZL Franc Trček utemeljil svoj poziv pristojni okoljski ministrici Ireni Majcen oziroma poslanskim kolegom, naj sporni predlog zakona umaknejo iz zakonodajnega postopka in pripravijo ustreznejšega.
Toda ministrica in koalicijski poslanci so vsa svarila preslišali. Kot je poudaril poslanec SD Jan Škoberne, so v preteklih dveh mesecih v koalicijskih vrstah temeljito pretehtali predlagane rešitve ter vložili ogromno dela in časa v usklajevanje in dopolnjevanje zakona, zato besede o koalicijskem valjarju po njegovem niso poštene. »Imamo pa čas, da stvari še izboljšamo. Vsi amandmirani členi, in teh je veliko (28, op. p.), ostajajo do plenarne seje odprti,« je poudaril Škoberne.
Kdo bo delal v svoj minus
Da je bil predlagani zakon doslej deležen predvsem redakcijskih popravkov, in ne prepotrebnih vsebinskih sprememb in dopolnitev, pa je tudi po koncu seje vztrajal predsednik dimnikarske sekcije pri OZS Simon Dovrtel. »S predlagano zakonodajo želijo ohraniti vse bonitete obstoječega sistema za uporabnika (ki zdaj plačuje enotno in državno določeno ceno dimnikarskih storitev ne glede na lokacijo, op. p.), hkrati pa omogočiti prosto izbiro dimnikarja. Po novem zakonu bodo morali izvajalci dimnikarskih storitev hraniti dokumentacijo, zagotavljati najsodobnejšo informacijsko opremo, vpisovati vse podatke v državno evidenco, zagotavljati strokovnost in usposobljenost ter denarno odgovarjati za morebitne napake. Inšpektorji bodo nadzorovali njihovo početje in kar razsojali o njihovi strokovnosti, zaradi preprečevanja konflikta interesov bodo imela dimnikarska podjetja omejen obseg dela in ne bodo smela vgrajevati kurilnih naprav in inštalacij. Imeti bo treba licence in zavarovanje odgovornosti, zagotavljati poslovanje v primeru višje sile, podjetje ne bo smelo zavrniti geografsko najbližjih uporabnikov... Prevozov do tistih v oddaljenosti do 25 kilometrov pa ne bomo smeli zaračunavati in cene naših storitev bodo omejili. Po predlaganem prehodnem ceniku ne bomo smeli zaračunati več kot 25 evrov za uro dela, kar ob osemurnem delavniku pomeni 4000 evrov na mesec. Toda dimnikar se pol dneva vozi naokrog, torej lahko računa na največ 2000 evrov na mesec, kar pa ob vseh omenjenih stroških ni dovolj niti za minimalno plačo. Res ne vem, kako bomo lahko ščitili javni interes in zagotavljali varnost prebivalstva pod takšnimi pogoji,« se je vprašal Dovrtel. Že prihodnji teden bodo na to vprašanje odgovorili državnozborski poslanci.
