Proizvodnja stekla sega daleč v preteklost, poznali so jo že v časih starih civilizacij. Ni povsem jasno, kdaj je človek začel izdelovati steklo, vendar najstarejši najdeni predmeti iz steklene mase izvirajo iz časa okoli 3000 let pred našim štetjem. S svojo trdoto, prozornostjo, barvnostjo in drugimi optičnimi lastnostmi je steklo že od samega začetka privlačilo človeka in spodbujalo njegovo kreativnost. Steklo, brez katerega si danes ne znamo predstavljati življenja, tako seže na vsa področja naše kulture in moderne tehnologije. Med drugim se ga uporablja v arhitekturi, kjer se pogosto razteza čez celotno stavbo, nepogrešljivo pa je tudi pri notranji opremi. »Steklo velja za bolj hladen in eleganten material. Z njim z lahkoto ustvarjamo prostore, kjer iščemo občutek moči, ki izhaja iz znanja in zaupanja,« pravi arhitektka Špela Kryžanowski in svojo misel obrazloži s primerom. »Jedilna miza z masivno leseno ploščo nam bo dala občutek domačnosti in varnosti, steklena miza pa nas napeljuje na eleganco in izčiščenost. Pri tem imam seveda v mislih enobarvno steklo z zadržano teksturo. V primeru, da uporabimo barvno steklo z izrazito razčlenjenimi detajli (kot so na primer izdelki iz muranskega stekla), je to povsem druga zgodba.«
Več stekla, vendar v preprostejši izvedbi
Steklo je v sodobnem bivanju močno prisotno. »Izjemno so se povečale steklene površine oken in če opazujete sodobne hiše, jih v veliki meri opredeljujejo prav velika panoramska okna, običajna okna pa so postala vsaj francoska okna. Prostori so se na ta način izjemno odprli, postali so zračnejši in svetlejši,« pravi Špela Kryžanowski in dodaja, da je hkrati veliko stekla v notranjem opremljanju. Sodobne tehnologije, nadaljuje naša sogovornica, nam omogočajo, da v steklo oblečemo praktično vse površine, ki si jih lahko zamislimo. Poznamo steklena tla, ki so še posebej zanimiva na galerijah, steklene stenske obloge, za katerimi lahko pričaramo različne svetlobne učinke, strop, pohištvo … Največja razlika med včasih in danes je morda v načinu obdelave stekla. »Mojstrska dekoracija, ki je na primer značilna za izjemne izdelke Rogaške, je v sodobni uporabi stekla nadomeščena z bistveno preprostejšimi detajli, eventualne tehnologije dekoracij pa so manj zahtevne (na primer tiskanje). Vse skupaj je seveda povezano tudi s ceno in trenutno veljavno estetiko. Uporabljamo torej več stekla, vendar v preprostejši izvedbi.«
Pri uporabi stekla velja preudarnost
Sodobni arhitekti so zelo naklonjeni velikim steklenim površinam, a kot poudarja naša sogovornica, je pri tem potrebna tudi določena previdnost (preudarnost). Umeščanje stekla na silo in kamor koli lahko pripelje do tega, da se posameznik v svojem domu ne bo počutil dobro. »Kjer le gre in je to smiselno: v tem kontekstu bo spalnica verjetno nekoliko bolj zaprta in introvertirana kot na primer dnevna soba. Ob tem je moje razmišljanje, da je povsem steklena hiša ali bivalni paviljon za povprečnega uporabnika neprimeren, saj se večina v prostorih, kjer so vse stene odprte in steklene, ne bo počutila dobro,« pravi sogovornica in poudarja, da smo v tem primeru lahko preveč izpostavljeni in nimamo občutka varnosti, ki jo naši mali možgani nujno potrebujejo, da se v prostoru počutimo dobro. »V zasebnih prostorih doma in pri intimnih opravilih je to še bolj pomembno. Pred kratkim sem imela priložnost uporabljati stranišče, ki je imelo v kabini celotno fasado stekleno. Steklo je bilo seveda refleksno, tako da pogled navznoter ni bil mogoč, navzven pa si imel občutek, da stojiš kar zunaj na javnem prostoru. Očitno so bili ljudje do uporabe tega stranišča zelo zadržani, kar je bilo mogoče sklepati iz velikih plakatov, ki so jih naknadno prilepili pred vhod v kabino in ki so sporočali, da se v kabino od zunaj pa res zagotovo ne vidi. To je seveda ekstremen primer, vendar kaže našo stisko v situacijah prevelike izpostavljenosti.«
Vitrine ponovno v kuhinji
Na letošnjem milanskem pohištvenem sejmu je bilo moč opaziti, da so določeni oblikovalci v kompozicije kuhinjskih in dnevno-bivalnih ambientov ponovno vključili vitrine. Poleg velikih količin odprtih polic je bilo opaziti najrazličnejše vitrine, ne zgolj v klasičnem, ampak tudi v sodobnem stilu. »Vitrine so v notranjem ambientu zelo zanimiv element, ki ni nikdar povsem izgubil veljave. Zame je notranji opremljevalec kot scenarist. Njegova naloga je, da usmerjeno vodi pozornost po prostoru. Tja, kamor gre naša pozornost, gre tudi naša energija. Zato je pomembno, da ima prostor neke vrste točke moči, ki ga opredeljujejo in centrirajo pozornost prostora. In vitrine so za to odlične,« pravi arhitektka in dodaja, da lahko v monotoni površini elegantno izčiščene stene prav vitrina ustvari točko fokusa in če vanjo postavimo še res zanimiv predmet, je učinek popoln. »Svoje zagotovo naredi osvetlitev (razen izjemoma izberemo toplo rumeno svetlobo), ki celotno zgodbo ustrezno podpre.«
Vsestranska uporaba stekla
Steklo kot gradnik pohištva, tako naša sogovornica, lahko uporabimo praktično povsod. Kot material za omare ali vsaj pročelja omar, pri čemer so pomembni detajli vgradnje tega stekla. Povsem drugačen učinek ima steklo, vstavljeno v debel okvir, kot steklo, ki je pripeto nevidno (vodila so skrita za steklenim pročeljem). Iz stekla so lahko delovne površine miz, kuhinjskih in kopalniških pultov. Srečamo lahko tudi izjemno lepo oblikovane steklene umivalnike. V kuhinji je steklo v zadnjih letih prisotno kot zaščita stene nad delovno površino (tam, kjer so bile včasih ploščice), v steklo so oblečena pročelja kuhinjskih omar. V dnevni sobi pa je steklo del dekoracije, morda omar (če sploh so v prostoru) in seveda klubskih mizic. Takšna klubska mizica, dodaja Špela Kryžanowski, pa mora biti del širše zgodbe in ne sodi nujno v vsako dnevno sobo. Steklo srečamo v kombinaciji z različnimi materiali, ponavadi z lesom ali kovino. Če ga kombiniramo z lesom, bo sicer hladni noti tehničnega stekla les dal domač občutek, ki si ga želimo v domu. Če steklo kombiniramo s kovino, lahko ustvarimo bolj distanciran, hladnejši in elegantnejši ambient, ki je posebej primeren za javne površine (pisarne vodstvenih uslužbencev, banke, sprejemnice …)
Za steklene plošče za delovnim pultom v kuhinji se posamezniki odločajo zaradi lažjega vzdrževanja, saj je čiščenje stekla zelo enostavno. Hkrati pa nam demontažno vgrajena steklena plošča omogoča, da dekoracijo za ploščo čez čas tudi zamenjamo in na ta način osvežimo videz kuhinje. »Steklena plošča nad pultom je sicer značilna za modernejši videz kuhinj (bolj izčiščeni detajli, manj dekoracije), vendar jo spreten oblikovalec lahko vključi tudi v tradicionalno kuhinjo. Steklo je v svoji naravi namreč nevtralno in ga z lahkoto prilagajamo različnim uporabam.«
Eteričnost steklenih stopnic
Nekoč izjemno krhek material je z današnjo tehnologijo postal dovolj trden, da lahko iz njega izdelujemo celo stopnišča in druge talne površine. Pri določenih rešitvah je varnost še posebej pomembno vprašanje, recimo pri steklenih stopnicah. Največkrat se uporablja lepljeno in kaljeno steklo, pri čemer se konkretne karakteristike prilagajajo konkretni situaciji. »Steklene stopnice v prostoru delujejo zelo eterično, so najbolj možno dematerializirane. Pri tem moramo vedno paziti tudi na konstrukcijske detajle pritrjevanja in nosilnosti same rame, da nam ti detajli ne preglasijo elegantnosti steklenih stopnic,« pravi arhitektka, glede steklenih ograj pa pravi, da je steklo odlična rešitev, če želimo pozornost preusmeriti z ograje na drugi element prostora, ki se nam zdi pomembnejši. »Problem klasičnih ograj je namreč, da lahko prostor stopnišča zelo zaprejo, kar nam zlasti v manjših prostorih ne ustreza.«
