Dodatnega protokola h konvenciji Sveta Evrope, ki jo je Slovenija ratificirala pred sedmimi leti, ni ratificirala še nobena od držav podpisnic, zato še ni veljaven. Za začetek veljavnosti dodatnega protokola je potrebnih šest ratifikacij, od tega štiri od držav članic Sveta Evrope.
Pa vendar je protokol najaktualnejša mednarodna pogodba s področja terorizma in pomeni okrepitev prizadevanj tako za preprečevanje kot za zatiranje terorizma, ki ga je kazenskopravno ovrednotila že sama konvencija.
Tudi obstoječi slovenski kazenski zakonik (v štirih členih) že obravnava terorizem, njegovo financiranje, poveličevanje in usposabljanje posameznikov zanj ter ga prepoznava kot kaznivo dejanje, za katero nalaga kazni v razponu od treh do petnajstih let zapora. A skladno z dodatnim protokolom h konvenciji se glede terorizma dopolnjuje tudi naš kazenski zakonik.
Kaznivo tudi s terorizmom povezano potovanje v tujino
Pravosodno ministrstvo predlaga, da se poleg kaznivih dejanj, povezanih s terorizmom (napad na življenje, telo ali na človekove pravice in svoboščine oziroma ugrabitev talcev, uničenje državnih objektov, ugrabitev prevoznih sredstev, razvoj jedrskega orožja…), inkriminira tudi potovanje v tujino z namenom storitve, priprave ali načrtovanja terorizma. Ministrstvo sicer razlaga, da pri tem ne gre za inkriminacijo vseh potovanj v določene države, temveč zgolj za potovanja in financiranje takšnih potovanj, pri katerih storilec potuje z namenom, da bo izvrševal kazniva dejanja.
Po novem bo kazniv tudi namen nudenja ali sprejemanja usposabljanja, za katerega bo sodišče ugotovilo, da je potekalo v imenu terorizma, sodišču pa skladno z novelo kazenskega zakonika glede ščuvanja in javnega poveličevanja terorističnih dejanj ne po treba več obravnavati naklepa storilca takšnih dejanj, temveč bo zadoščalo že dejstvo, da je šlo za ščuvanje ali javno poveličevanje ter da je bila povzročena nevarnost za storitev enega ali več takšnih dejanj.
Grošelj: Gre za tipično slovensko prenormiranje
S terorizmom povezane novosti novele kazenskega zakonika je za Dnevnik pregledal tudi obramboslovec Klemen Grošelj. Pravi, da mu je bliže nemška, nekoliko ohlapnejša ureditev kaznivih dejanj iz dodatnega protokola, saj se poraja vprašanje, kako se bo nova kazniva dejanja dokazovalo na sodiščih. »Glede na dosedanje izkušnje in visok dokazni prag pri nas bo z dokazovanjem teh kaznivih dejanj težava, poleg tega pa se terorizem in njegov modus operandi hitro spreminjata v okviru splošnega tehničnega (nove tehnologije) in družbenega napredka, zakonodaja pa temu ne sledi,« meni Grošelj.
Novela kazenskega zakonika po Grošljevem mnenju spada v »tipično slovensko prenormiranje vsega in vseh področij«. Zaplete Grošelj pričakuje predvsem pri mejnih primerih, denimo pri tako imenovanih religioznih pridigarjih. »Kdo sploh ima tak status in kdaj je njegova verska dejavnost dejansko religiozna, kdaj pa preide v novačenje in poveličevanje terorizma?« se sprašuje Grošelj.
Pravno sicer lepo zapisani členi novele na področju terorizma po Grošljevem mnenju ne zajemajo celote kompleksnosti sodobnega terorizma v odprti družbi, kot je Slovenija. »To kaže na to, kako težavno je v bistvu soočanje nacionalnih držav z mednarodnim terorizmom, ki ima hibridno naravo v smislu prepleta notranje varnostne dimenzije in vojaške dimenzije«. Pri nas, opaža Grošelj, ostajamo na »pretežno notranji varnostni ravni in težava bo, ko bo prišlo do mednarodne dimenzije. A to ne bo le naš, temveč širši mednarodni problem.«
