Dodatno vlaganje v krajšanje čakalnih dob je pred koncem leta malo verjetno, ugotavljajo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Zato pa je treba čim prej postaviti okvire, v katerih bo zdravstvo delovalo prihodnje leto, je poudaril vršilec dolžnosti generalnega direktorja ZZZS Marjan Sušelj. »Do ljudi moramo biti pošteni. Ne moremo obljubljati, da bomo z danes na jutri rokohitrsko pričarali izboljšanje.«
Zaradi poznih odločitev manj učinka
Vlada je z letošnjim splošnim dogovorom o razdelitvi denarja v zdravstvu odločila šele konec maja, dolgo obdobje negotovosti pa je krajšanje čakalnih dob otežilo. Za zdaj ostajajo pri dveh finančnih injekcijah, eni v dodatne operacije in diagnostične storitve (do osem milijonov evrov) in drugi v plačevanje vseh prvih pregledov, je pojasnil Sušelj. S starimi presežki, ki so jih v vladi prejšnji teden omenjali kot enega od možnih virov dodatnega denarja za skrajševanje čakalnih dob, pa bodo na ZZZS verjetneje pokrivali več kot 20 milijonov evrov veliko luknjo, ki se v blagajni obeta do konca 2016.
»Konec leta je blizu. Hipne injekcije, s katerimi bi ukrepali v obdobju prihodnjih nekaj mesecev, so vse manj verjetne in bi bile vse manj učinkovite. V zdravstvo ne moremo kar zliti denarja in pričakovati, da bodo takoj opravili veliko dodatnih storitev. Za to morajo imeti na voljo dovolj ljudi in proste zmogljivosti. Bistvenih sprememb ne bo mogoče doseči v zelo kratkem roku. Čas je za razmislek, kako bomo čakalne dobe obvladali prihodnje leto,« ugotavlja Sušelj. Letošnje dogajanje, ko so v zdravstvu šele tik pred poletjem izvedeli, kaj jih čaka in čemu morajo dati prednost, se po njegovih besedah ne sme ponoviti.
Pozno pa je na podlagi omenjenega splošnega dogovora zdravstvena blagajna objavila tudi letošnji razpis za opravljanje zdravstvenih storitev. »Okrepiti želimo dejavnosti v zdravstvu, ki so ključne in pomanjkljivo pokrite. Večina okrepitev bo v osnovnem zdravstvu, manjši del pa še na specialistični ravni,« je pojasnil Sušelj. Denar za to je »rezerviran«, kje v zdravstvu ga bodo deležni, pa bodo na ZZZS še odločali.
Negotovo tudi financiranje urgentnih centrov
Trenutno se še vedno dogovarjajo tudi o tem, kako bo letos plačano delo novih urgentnih centrov, je opozoril direktor Združenja zdravstvenih zavodov Metod Mezek. »Koliko denarja bodo bolnišnice za to dobile, je še odprto, stroške zaradi dodatnih zdravljenj pa imajo tu in zdaj,« je poudaril. Tudi Mezek se zavzema za bistveno hitrejše določanje pogojev poslovanja v zdravstvu. »To, da so znani šele ob polletju oziroma celo v drugi polovici leta, zelo otežuje delo.«
Pripomnil je še, da bi morala biti merila vlade in zdravstvene blagajne pri razdelitvi denarja, za katerega se bolnišnice in drugi izvajalci še potegujejo, pravična. Opozorilom o posebnostih kliničnih centrov ali kake druge ustanove je treba sicer prisluhniti, a »pogoji dostopa do sredstev bi morali biti za vse približno enaki«.
