Štirindvajset ur pred odprtjem volišč hrvaški največji stranki SDP, ki vodi Narodno koalicijo, in HDZ, ki gre tokrat pod vodstvom novega predsednika Andreja Plenkovića na volitve sama, nimata zagotovljene večine poslanskih glasov. Tako kažejo javnomnenjske ankete. Analitiki pa dodajajo, da bi bila morebitna zmaga SDP za nekaj sedežev Pirova, saj je koalicijske partnerje že spravila pod svojo zastavo in ima zelo malo možnosti, da pridobi nove, medtem ko HDZ, če res dobi blizu 60 poslanskih sedežev, lahko pridobi nekaj manjših strank, ki bodo prestopile volilni prag.
Podobno, a veliko težje
Večina analitikov se strinja, da bodo o vladajoči koaliciji, če se ne uresniči najmanj verjetna možnost – velika koalicija med HDZ in SDP – znova odločale majhne stranke. Le da tokrat v vlogi jezička na tehtnici ne bi bil zgolj Most Bože Petrova, ampak koalicija Milana Bandića in Živi zid (še ena koalicija različnih strank in gibanj) mladega in prodornega Ivana Viliborja Sinčića, ki se je uveljavila predvsem kot gibanje za ustavitev deložacij ljudi, ki niso mogli plačati dolgov, potem pa kot stranka, ki nasprotuje partitokraciji, obstoječem bančnem in monetarnem sistemu, privilegijem politikov in obstoječem davčnem sistemu. Tudi koalicije Živi zid, podobno kot trdi Most, ne zanimajo položaji v vladi, ampak dejanske in korenite reforme, ki vodijo v oblikovanje socialno bolj občutljive države.
A če osvoji okrog osem sedežev in tako postane pomemben igralec na politični šahovnici, bo slej ko prej, tako kot se je zgodilo Mostu, moral stopiti v politično igro, v kateri idealizem v trku z realnostjo kaj hitro začne bledeti, nasprotovanja znotraj stranke glede sklepanja koalicij pa so vse močnejša. HDZ in SDP, ki obe zavračata zamisel o veliki koaliciji, bosta veliko težje pridobili dovolj manjših strank za dosego 69 sedežev in s tem večine v parlamentu kot pred slabim letom dni.
Težko sprejemljive zahteve
Nihče sicer ne zavrača vnaprej koalicijskega sodelovanja s tistimi, ki imajo vsaj približno podobne programske cilje, in če pozorneje pogledamo, se obljube volilcem ne razlikujejo zelo, a ko bo prišlo do konkretnih pogovorov, bo naloga veliko zahtevnejša. Še posebej, ko gre za sodelovanje z Mostom, ki je sicer bližje HDZ, a je še pred volitvami morebitnim koalicijskim partnerjem postavil sedem pogojev, ki naj bi jih sprejeli, preden bo vlada sploh oblikovana.
Eden takšnih je, da se v Jadranu nemudoma razglasi izključni gospodarski pas, ki naj bi nadomestil nedelujočo zaščiteno ribolovno cono, ali pa sprememba volilnega sistema in krčenje števila enot lokalne samouprave. Nihče nima nič proti razmišljanju v tej smeri, le da podpisov vnaprej ne bo dala nobena stranka. Tudi Živi zid vztraja, da koalicijski partner takoj podpre predlog, da se v državi ustavijo deložacije in zaplembe lastnine dolžnikom, kar bi marsikaterega upnika spravilo v izjemno težak položaj; še najbolj temu nasprotujejo banke, pa tudi številni poslovneži pravijo, da je to povsem nerealno. Zanimivo je, da je bilo napovedano zadnje televizijsko soočenje med Zoranom Milanovićem in Andrejem Plenkovićem vprašljivo še nekaj ur pred začetkom, saj je slednji šele tik pred zdajci potrdil udeležbo.
Čeprav je izid volitev negotov in bo verjetno tesen, oblikovanje koalicij pa bo zelo zahtevno, nihče ne govori o tretji možnosti – novih volitvah. Vsak je prepričan o svoji zmagi.
