Javna tribuna s sodelovanjem ameriških vojaških veteranov iz Iraka in Afganistana (IAVA) na muzejski letalonosilki Intrepid v New Yorku tehnično ni bila pravo soočenje med glavnima predsedniškima kandidatoma na ameriških novembrskih volitvah. Ta so predvidena od konca septembra naprej, potekala pa bodo v treh krogih od New Yorka prek St. Louisa do Las Vegasa. V sredo zvečer pa sta Hillary Clinton in Donald Trump pred isto publiko nastopila drug za drugim in v predvideni vlogi vrhovnega poveljnika ZDA odgovarjala na vprašanja veteranov in voditelja Matta Lauerja o nacionalni varnosti ter vojaških in veteranskih zadevah.
Clintonova, ki je nastopila prva, se je večinoma izvijala iz kopice vprašanj o svoji vladni elektronski pošti na zasebnem strežniku. Letalski časnik iz občinstva ji je pri tem navrgel, da bi on sam zagotovo pristal v zaporu, če bi z zaupnimi dokumenti ravnal podobno domače kot bivša ameriška zunanja ministrica. Clintonova je ponovno je priznala, da je bila uporaba zasebnega strežnika napačna, da zanjo nima opravičila, a je zagotovila tudi, da je ne bi ponovila, poleg tega pa, da prek njega ni šla nobena stvar, ki bi nosila kakršno koli oznako zaupnosti. »Nič, in to bom ponavljala in to je potrdilo tudi pravosodno ministrstvo, najsi bo poslano ali prejeto po elektronski pošti, ni imelo te oznake,« je prepričano izjavila, čeprav je objavo nove serije njenih elektronskih sporočil iz časa vodenja State Departmena Wikileaks šele napovedoval. O obračunu z Islamsko državo je Clintonova dejala, da pošiljanje ameriških vojakov v Irak ali Sirijo zanjo ne pride v poštev, čeprav je leta 2002 podprla Busheve priprave na invazijo proti Sadamu Huseinu, hkrati pa dodala, da ima z nacionalno varnostjo mnogo več izkušenj od nepredvidljivega Trumpa ter da je absolutno sposobna sprejemati najtežavnejše odločitve na tem področju. Demokratska kandidatka je tudi zagovarjala ameriško sodelovanje pri rušenju libijskega diktatorja Moamerja Gadafija, pohvalila jedrski sporazum z Iranom, veteranom pa obljubila, da bo v Beli hiši zagotovila redna posvetovanja o njihovih vprašanjih od zdravstvenega zavarovanja do psihičnih težav po vrnitvi z misij na vojnih območjih.
Čvekanje na obeh straneh
Republikanski kandidat je največ svetovne medijske pozornosti zbudil s ponovnim navdušenjem nad ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki ga je razglasil za mnogo boljšega voditelja, kot je Barack Obama. Slednjemu je tudi naprtil, da je osiromašil generalštab, ter napovedal, da v primeru izvolitve znatno povečal sredstva za vojsko tudi z izdajo računov državam pod ameriškim varnostnim ščitom, kot so Japonska, Savdska Arabija in evropske članice Nata.
Njegovo hvalisanje z nasprotovanjem iraški vojni je razvodenil posnetek pogovora iz leta 2002, v katerem je priprave na invazijo podprl. Za obračun z Islamsko državo ni predstavil načrta, čeprav je zatrdil, da ga ima, hkrati pa dejal, da bo njegovo izdelavo v najhitrejšo, 30-dnevno izdelavo zaupal svoji prenovljeni ekipi generalov. Medijski odziv na kandidata v vlogi vrhovnega poveljnika je bil, da niso slišali nič novega ter da je, medtem ko je Clintonova večino odmerjene ji pol ure porabila za pojasnjevanje soje sporne elektronske pošte, Trump podobno brezplodno opletal okoli svojega domnevnega tajnega načrta dokončnega poraza IS. Ali kot je zapisal Time: »Obilica čvekanja na obeh straneh.«
