V igrah sodeluje štirideset držav. Za nekatere med njimi so pomembne predvsem zaradi nomadske preteklosti, večina pa sodeluje, ker noče zamuditi divjaške zabave, ki jo ponujajo.
Dogodka vsi torej ne jemljejo enako resno; pakistanska ekipa je denimo na prizorišče vstopila oblečena v ujemajoča se uradna oblačila, italijanska pa je bila videti, kot da je prišla na sproščeno poletno vrtno zabavo. Predstavniki Združenih arabskih emiratov so na stadion prišli s svojimi lovskimi sokoli, tisti z Madagaskarja pa so občinstvo zabavali s skupinskim plesom.
Veličastno odprtje in barbarske igre
Otvoritvena slovesnost je bila na hipodromu, kjer so predstavili zgodbo kirgiškega naroda, v proslavo pa vključili na stotine jezdecev konj z gorečimi oblačili in vrtečih se nomadskih žensk. Namen iger je predstaviti in ohranjati zgodovinsko dediščino nomadskih ljudstev.
Igre, v katerih se bori štirideset narodov, so za naše pojme precej barbarske. Največja atrakcija je kok-boru, nasilna osrednjeazijska oblika pola, v kateri se ekipi borita za nadzor nad obglavljenim kozjim truplom. Tega si je precej težavno prilastiti, jezdec mora namreč med ježo zagrabiti kozlovo nogo, temu pa sledi prerivanje konj in mož, ki traja, dokler eden od igralcev mrtvega kozla ne zabriše v »gol«, majhen bazen, in njegovega trupla v njem ne potopi.
Pa ste mislili, da je ragbi umazan in nasilen šport.
