Zeleno srce Kopra, kot nekateri imenujejo Škocjanski zatok, se razprostira na dobrih 120 hektarjev velikem območju, na katerem stalno gnezdi okoli 43 vrst ptic, med letom pa lahko na območju rezervata opazimo tudi do dvesto različnih vrst. »Gre predvsem za ptice selivke, ki se konec poletja in jeseni premikajo proti jugu,« nam je za uvod povedala biologinja Bojana Lipej, s katero smo se pogovarjali v osrednjem lesenem objektu, ki je tudi edino znamenje, da smo pravilno zavili s ceste, ki vodi do Kopra. »Žal nam še ni uspelo namestiti prepotrebnih tabel,« se zaveda problema sogovornica, ki pa upa, da jih bodo kmalu dobili.
Opazovalnice z izobraževalnimi vsebinami
Nedaleč stran od glavnega objekta, ob sladkovodnem delu, poteka učna pot, ki se vije med trstičjem in odprtimi vodnimi površinami na severnem delu rezervata in se konča v smeri proti vhodu oziroma izhodu iz parka. Ob učni poti so štiri opazovalnice z nadstreški, nedaleč stran še dve v zahodnem delu lagune in ena na severnem, streljaj od trgovskih stavb v novejšem delu Kopra, kjer je postavljen tudi manjši opazovalni stolp. »Na ključnih mestih smo postavili opazovališča z izobraževalnimi vsebinami – te so v treh jezikih, o rastlinskem in živalskem svetu našega rezervata,« je povedala Lipejeva, tudi vodnica po rezervatu. Ob poti so urejene mlake različnih velikosti in oblik, ki so polne življenja. Ne manjka radovednih nutrij, ki jih lahko vidiš iz opazovalnice, radovedno pa spremljajo tudi obiskovalce. »Polno je kač, nestrupenih. V razbremenilniku Ara ali v jarkih sladkovodnega dela rezervata lahko naletimo na kobranke, ki se prehranjujejo z ribami. Manj pogosta je belouška, ki se hrani v glavnem z žabami, ki jih je v rezervatu veliko različnih vrst. Tretja kača, ki smo jo zasledili v parku, pa je izredno hitra črnica,« je povedala sogovornica in dodala, da si je dom v rezervatu sama našla tudi lisica. »Mi smo v rezervat naselili staro istrsko oziroma podolsko govedo, ki so ga k nam pripeljali že Huni,« pove sogovornica. Po rezervatu se prosto pasejo trije kamarški konji, ki lahko najmlajše obiskovalce parka popeljejo po parku kar na svojem hrbtu. »Tako nam pasma, ki je zelo stara in se v naravi prosto pase v močvirjih na izlivu reke Rone v Franciji, skupaj z govedom pomaga ohranjati tudi primerno vegetacijo,« je razložila sogovornica, ki nas je usmerila do osrednje opazovalnice, ki pompozno stoji v objemu divje narave, kjer te dni kosijo travo. »Od tod lahko opazujemo dogajanje tako v sladkovodnem delu kot v brakični laguni,« je povedala. Opazovalnica je zgrajena v obliki okroglega gnezda, ki sega tudi pod vodno gladino, tako da je iz nje mogoče opazovati dogajanje pod vodo.
Raj za ptice, tudi za najredkejše
Območje Škocjanski zatok je pomembno tudi zaradi velike pestrosti ptic. Kot pravi sogovornica, tudi članica DOPPS, so med letoma 2001 in 2013 v rezervatu našteli kar 244 različnih vrst ptic, kar predstavlja več kot 60 odstotkov v Sloveniji opaženih vrst. Da rezervat predstavlja največjo koncentracijo vrstnega bogastva na Obali, se lahko obiskovalci zelo hitro prepričajo sami. »Pred kratkim smo opazili plevico, orla kačarja in črno čigro,« je povedala sogovornica in ni pozabila omeniti, da lahko v Škocjanskem zatoku srečamo zelo redko opažene vrste, kot so plamenec, zalivski galeb in mala droplja. Tudi če niste izkušeni ali amaterski ornitolog, a vas ptice vseeno zanimajo, jih boste lahko prepoznali, in sicer po opisih ob sličicah, ki so v vseh opazovalnicah. »Obiskovalcem, ki bi si radi ogledali naše prebivalce, na vodenih ogledih ponudimo daljnogled, na voljo pa je tudi teleskop, ki je vštet v ceno vodenega ogleda,« je še povabila sogovornica, ki je dejala, da je park lep v vseh letnih časih. »V času spomladanske in jesenske selitve populacija nekoliko upade, vendar se zato zelo poveča vrstna pestrost ptic, predvsem zaradi številnih pobrežnikov in selečih se ptic pevk,« je povedala sogovornica in omenila, da lahko v enem dnevu oziroma tudi v dve ure trajajočem obhodu (seveda ogled parka časovno ni omejen) z budnim opazovanjem naštejemo do 50 različnih vrst ptic. Ker v zatoku niti en dan ni enak drugemu, verjemite, da se boste radi vračali.
