»Fontana je skupen projekt gospodarstva in politike, podjetnikov ter vseh Žalčanov in Žalčank. Gre za turistično atrakcijo, ki je za zdaj nimajo nikjer drugje v Evropi,« je na novo pivsko fontano v Žalcu ponosen žalski župan Janko Kos. Fontano, imenovano Zeleno zlato, bodo slovesno predali namenu danes zvečer, ko bo že mogoče za šest evrov kupiti tudi spominski vrček, ki ga je oblikoval žalski umetnik Oskar Kogoj, izdelali pa so ga v Steklarni Hrastnik.
Vsak vrček ima spominski čip, tako da bo z njim mogoče natočiti največ pol litra piva. Na primer po en deciliter iz vsake pipe, ki jih je trenutno pet. V Žalcu namreč poudarjajo, da nikakor ne želijo spodbujati prekomernega pitja piva, pač pa želijo pivopivcem ponuditi v pokušino več vrst piva. »Vsaka vrsta piva, tako temno, svetlo, bakreno, medeno, filtrirano in nefiltrirano, pa vsebuje hmelj iz naše, Savinjske doline. To je bil tudi pogoj, da se pivo toči na naši fontani,« je povedala vodja projekta fontane Hana Šuster Erjavec. Trenutno je tako mogoče pokusiti žalsko temno pivo kukec, temno kovaško pivo Hotela pod Roglo, medeno svetlo pivo Kratochwila, pa bakreni medium ale Adama Ravbarja ter maxinus imperial Pivovarne Vizir. Pivska fontana bo odprta vsak dan od 10. do 21. ure od aprila do konca oktobra. Spominski vrček bo mogoče kupiti tudi za darilo, a bo rok uporabe seveda omejen.
Iz proračuna le 170 tisočakov
Ideja za fontano se je Žalčanom porodila že pred tremi leti, ko so med občani izvedli anketo in jih povprašali, kaj menijo o promociji in razvoju turizma v Savinjski dolini. Kar 90 odstotkov jih je idejo o odprtju takšne fontane podprlo. A takrat še niso vedeli, da bo nekdo, ki je prijavljen v žalski občini, zadel zavidljivo vsoto denarja v igri jackpot. Na ta račun so Žalčani že dobili novo avlo Doma II. slovenskega tabora, kulturnega hrama, v katerem potekajo številne prireditve. Zdaj pa sredi parka stoji tudi fontana, za katero je bilo namenjenih le 170.000 evrov oziroma pičle štiri odstotke od celotnega zneska, ki ga je občina prejela na račun od tega dobitka.
Res pa bo šele čas pokazal, ali bo atrakcija resnično magnet za številne turiste iz domovine in tujine. »Že v preteklih letih smo postorili veliko. A nihče ne vidi milijona evrov, ki smo ga vložili v izboljšanje cestne infrastrukture, niti 600.000 evrov, ki smo jih namenili za vodovod. Vsak vidi le fontano, pa čeprav je to projekt, ki smo ga najbolj obogatili in nadgradili s sredstvi tudi fizičnih oseb in donatorjev. Donacije pa še kar prihajajo, saj se ljudje zdaj, ko vidijo, da nam je idejo uspelo realizirati, še odzivajo,« pravi župan Kos.
Za fontano Žalčani že imajo tudi pravnomočno uporabno dovoljenje in zaprto finančno konstrukcijo. Investicija je ocenjena na 350.000 evrov. »Iz proračuna ne bo šel niti en evro več kot 170.000 evrov, kolikor je bilo načrtovano. Donacij pa smo zbrali že za 215.000 evrov. To pa pomeni, da bomo lahko projekt še nadgrajevali in trenutno petim točilnim pipam dodali še tri,« pove Kos.
Fontana kot hmeljeva kobula
Kot dodaja Kos, so se s fontano na neki način poklonili vsem hmeljarjem v Savinjski dolini, kjer raste kar 80 odstotkov vsega hmelja, Slovenija pa je tudi peta na svetu po proizvodnji hmelja. »Zato je hmelj tisti, na katerem želimo graditi turistično zgodbo,« pravi župan, ki bo v prihodnje poskušal še bolj povezati in zbrati pridelovalce, predelovalce in gostince v Savinjski dolini, da se bodo povezali še z drugimi turističnimi destinacijami. »Zakaj pa ne bi turist, ki si pride k nam ogledat Bled, Ljubljano in Postojnsko jamo, prišel še v Žalec na pokušino piva?« se sprašuje župan, ki se danes, ko bodo fontano tudi uradno odprli, počuti kot hmeljar na hmeljarskem likofu. Sicer pa je gospodarstvenike v občini za projekt navdušil Matjaž Omladič, tudi sam gospodarstvenik, projekt pa je podprlo kar 92 podjetij in 58 posameznikov. »Gre za razvojni projekt, fontana Zeleno zlato pa je iz ptičje perspektive videti kot hmeljeva kobula, v njej pa se prepletata vodna in pivska fontana, obdana z oksidirano bakreno čipko, ki ponazarja pivsko peno. V strojnici, skriti pod zemljo, pa je vrhunska tehnologija, ki omogoča, da se bodo pipe dvigovale in spuščale ter da piva ne bo nikoli zmanjkalo,« še pove Hana Šuster Erjavec.
