Žalčani bodo ob letošnjem kulturnem prazniku prvič stopili v prenovljeno in razširjeno avlo Doma II. slovenskega tabora, ki je bil pred tridesetimi leti zgrajen s pomočjo občanov in donatorjev, o čemer priča tudi posebna spominska plošča. Po zadnji prenovi bodo v avli k tej dodali še eno, na kateri bo pisalo, da so jo prenovili tudi s pomočjo denarja, ki je bil na račun občine nakazan leta 2014, ko naj bi nekdo s stalnim prebivališčem v tej savinjski občini zadel eurojackpot.
»Vrednost celotne naložbe presega pol milijona evrov, izvedba pa je potekala brez zapletov. Zdaj nas čaka že zunanja ureditev in v drugi fazi še energetska obnova preostalega dela doma. A čakamo na objavo razpisov za evropski denar,« pove žalski župan Janko Kos.
A te dni je veseli dogodek zasenčil projekt tako imenovane fontane zelenega zlata, nekakšne pokuševalnice piva, ki bi bila edina te vrste v Evropi. Zanjo bi prav tako porabili nekaj denarja od eurojackpota. Predvsem opozicijski svetniki, s prvopodpisanim Jožetom Krulcem na čelu, imajo pomisleke glede vodenja projekta. »Sama ideja ni slaba, a menim, da so se na občini tega lotili zelo netransparentno.« Podobno občinskemu vodstvu očita tudi nekdanji poslanec in župan Lojze Posedel, ki je prav tako prispeval svoj podpis pod zahtevo za sklic izredne seje. Da bo šlo za zajeten in nesmiseln poseg v mestni park, za kar bo moralo pasti tudi nekaj dreves, pa meni svetnik Jasmin Fideršek.
Iz fontane bi teklo pivo
V Žalcu namreč načrtujejo, da bo fontana zelenega zlata atraktiven in edinstven turistični objekt, s katerim jim bo v Savinjsko dolino uspelo privabiti ne le domače, temveč tudi tuje turiste. Fontana bi stala v mestnem parku ob tržnici. Ideja Žalčanov je, da bi si obiskovalci iz nje lahko natočili pivo, tako kot v Rogaški Slatini mineralno vodo. Vsak obiskovalec bi za ceno šestih evrov kupil inteligentni vrček s kodo, kar bi mu omogočilo degustacijo trikrat po dva decilitra različnih vrst kakovostnega piva. Želijo pa si vrst piva, ki bi bilo iz pridelanega aromatičnega savinjskega hmelja.
Spominski lonček za to je že izdelal oblikovalec Oskar Kogoj, kar je tudi njegov donacijski prispevek temu projektu. A nekateri svetniki menijo, da gre za razmetavanje denarja, ki bi ga lahko porabili tudi veliko koristneje. »Trenutna vrednost naložbe in to tako za gradbeni del kot tudi projektno dokumentacijo je ocenjena na 350.000 evrov, od tega je v proračunu, ki je že bil sprejet, zagotovljenih 170.000 evrov,« pravi Kos. Dodaja, da je mogoče, da bo naložba vredna tudi manj, saj so že doslej veliko denarja zbrali s pomočjo donacij, ki jih še vedno zbirajo. »Res je, fontana ne bo poceni. A gre za razvojni projekt, turistični produkt, ki nas bo vpisal na turistični zemljevid Slovenije. Z deli bi že lahko pričeli, a dokler ne bo znana celotna finančna konstrukcija, lopate ne bomo zasadili,« zagotavlja Kos, nekoliko razočaran, ker nekateri svetniki zdaj projektu tik pred zdajci nasprotujejo.
Ideja o fontani ni prav nova
Nasprotniki so zaradi tega zahtevali tudi sklic izredne seje, ki ji župan ni nasprotoval. Pravi namreč, da je bolje in prav, da vse še enkrat razjasnijo. »Navsezadnje gre za promocijo zelenega zlata, hmeljarstva, ki je v naši dolini doma, projekt pa podpirajo tako občani kot tudi številni gospodarstveniki, kar so nam sporočili po anketi,« pravi Kos, ki tudi meni, da izredna seja projekta ne more ogroziti. Da projekt fontane ni muha enodnevnica, temveč se v Žalcu z njim ukvarjajo in ga načrtujejo že od leta 2013, pravi tudi direktorica občinske uprave Tanja Razboršek Rehar. »Mi smo z anketo med občani zbrali ideje in menja, kako naj pripomoremo k večji promociji in razvoju turizma v naši dolini in na ta način prišli tudi do ideje za postavitev te edinstvene fontane.«
Se pa zavedajo, da denarja iz proračuna ne smejo porabiti nič več, kot je načrtovano. »Pričakujemo, da bomo s turisti, ki jih bomo tudi na račun fontane pritegnili v našo občino, povečali tudi gospodarsko aktivnost,« poudarja gospodarstvenik Matjaž Omladič.
